V The Bridge, eni od meni ljubših teve nadaljevank, gre Diane Kruger v neznani lokal. Poln tipov. Črnolasec pristopi do nje in vpraša, če bi kaj popila. Ona nezainteresirano odgovori, da ne. Pač ni žejna. Tip odide. Ona še malo postoji na istem mestu in se ozira naokoli. Nakar odkoraka za črnolascem, ga potreplja po ramenu in hladnokrvno vpraša: "Bi šla seksat?" Tipa skoraj zadane kap. Ker tipčke vedno skoraj zadane kap, če ženska brez ovinkarjenja pove, kaj bi rada. Priznam, da sem nekdaj sama večkrat ravnala enako in potem je bilo, kar je pač bilo. "Ana, ti si res čudna!" I Konec debate. O tem. So far.

Še vedno živimo v balonu patriarha in biti ženska ni vedno preprosto. Biti glasna ženska z lastnim mnenjem pa je še težje. Hitro je nekaj narobe s tabo. Tako porečejo.

Obsesije politične korektnosti so segle tudi v naša zasebna življenja. Vsi smo krvavi pod kožo. Spolne nespodobnosti, kakršne koli oblike, so hitro lahko spreobrnjene v nasilje. Žal poznam kopico ljudi, ki so prepričani, da je o tem pametneje molčati. Bojda mine. Kot neurje. Ne vem. Mi pa šine v glavo mislec Ludwig Wittgenstein, cenjeni genij, ki je trdil, da je potrebno o stvareh, o katerih ne moremo ali ne smemo govoriti, molčati. Ampak ... o čem točno pa sploh govorimo, da o tem ne moremo ali ne smemo govoriti?

Pred več kot 30 leti se o spolnem nadlegovanju ni govorilo. To so bili veliki tabuji. Podrobnosti berite v knjigah pisateljice Miklavčičeve, ki je izvrstno dokumentirala odnos naših prednikov do intime. Saj veste: o čemer se ne govori, tisto se ni zgodilo, česar ne moreš izgovoriti, tega ni, česar ne vidiš, ne obstaja. Če parafraziram Wittgensteina. Slednji je ideologijo gradil na skromni komparativistiki. Za časa življenja je izdal eno samo samcato knjižico. Pičlih 75 strani. Pač ni po nepotrebnem trošil jezika. Izvor njegove čudaške misli tiči v družinskem gnezdu. Starševske ljubezni ni bil deležen in kar trije njegovi bratje so naredili samomor. Doma se niso znali pogovarjati, pristnih čustev ni bilo. Človek je živahno bitje, Wittgensteinov svet pa je bil že od malega zagrenjen, nesrečen, depresiven. Čuden. Obseden s suicidalnimi mislimi in večnim nihanjem v paradoksih. 

V tako norih razmerah je avstrijski filozof izumil t.i. precizni jezik. Mehanski jezik. Izražanje brez metafor, dvoumnosti, besednih igrivosti in ostale odvečne navlake, kakor je barvitosti verbalnega sporazumevanja pravil sam. Komplicirano, a preprosto popreproščeno, tako zelo, da niti za Lacana ne bi bilo relativno. 

Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. V mračnjaštvu srednjega veka je rabelj orgazmiral, ko je na ošiljeni leseni stol natikal golo nesrečnico, po krivici osumljeno čarovništva in heretike. Dandanes pa napihnjeni profesor zalezuje študentko igralske akademije celo pred toaletnimi prostori. Grdo, nedopustno, kaznivo. A vsakdanje. Še enkrat si oglejte Kremenčkove. Bog ne daj, da storilca opravičujem. Kje pa. Zagotovo je neotesani bedak. Opisujem pa, kako smo biološko še vedno živali, samo naš gon se je skozi tisočletja moral prilagoditi maniram. Če ne slediš socialni evoluciji, končaš kot Roman Polanski. Socialna evolucija je tudi ženskam prinesla pravice, da se oblačimo, govorimo in živimo, kakor želimo. Da ljubimo, kogar koli želimo. Naša življenja so naša last. Vsaka sama razpolaga s svojim. 

Ko smo bili majhni, nam je učiteljica med prebiranjem Povodnega moža pripovedovala o genialnem, a revnem pesniku Prešernu ter lepi in naduti Juliji, ki Franceta ni marala, ker ni bil bogat. Krivično do Julije, ki, mimogrede, sploh ni bila nobena lepotica, saj je imela glavo kot naš mali gekon. Poleg tega mi nikoli ni bilo jasno, zakaj bi morala ženska pasti prav pod vsakega tipa, ki ji napiše nekaj verzov? Situiranost gor ali dol.

Morda so nekatere igralke, željne uspeha v Hollywoodu, resda same izzivale Weinsteina. A kdo je silil starega hropca, ki že od daleč daje vtis nemarneža z več dni starimi sirčki pod kožico uda, da živi po Trumpovem načelu "grab ‘em by the pussy"? Sam se je odločil za predatorstvo. On in številni drugi, od samoumorjenega Epsteina do Clintona, ki je, ne pozabite, v javnosti izpadel džek, Monica pa prasica, ki je "hladni ribi" Hillary poskušala speljati moža. Čeprav je bila samo zatreskana in naivna praktikantka, Bill pa stari, izprijeni, z vsemi žavbami namazani maček. 

Večina naših problemov izhaja iz komunikacijskih šumov. Ker so ti trapasti, so problemi enostavno rešljivi. Kljub vsemu se z njimi pogosto ubadamo v nedogled. Wittgenstein je rad rekel, da "ljudje nikoli ne bodo razumeli".

Vsakdo je že kdaj zamudil dragoceni trenutek, ko bi se lahko ugriznil v jezik in pravočasno utihnil, hkrati pa, kot je nekoč namignil Einstein, naš planet ne bo izumrl zaradi zlobnih ljudi, ki ga uničujejo, ampak zaradi vseh, ki čepite ob strani in gledate. Voajerji. Polni naslade. Nad urednikom in novinarko, nad profesorjem in študentko, nad režiserjem in igralko. Kaj menite, kako bi Wittgensteinov lev - če bi znal govoriti po človeško -, odgovoril na vprašanje, če bi kaj popil? Nič. Pač ni žejen. Kaj pa, če bi se danes kresnila? Da ja. Ker samo ja pomeni ja. No, pa, seveda, še preciznejše: "Prosim, za začetek pojdi ti gor."

Mnenje avtorice ne odraža nujno mnenja uredništva.

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.