Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa so odločitve politike nelogične, včasih celo neumne, se mora stroka odločno oglasiti, kajti če je tiho, se ne smemo čuditi, da ukrepi ne delujejo. Ko ljudje vidijo tako početje stroke in politike, izgubijo zaupanje v oblast in ukrepi nimajo takega učinka, kot bi si vsi želeli. Ne vem, kdo je sicer predlagal, vem pa da je vlada sprejela vrsto neumnih sklepov v zvezi s pandemijo. Takšen primer je nelogična prepoved delovanja avtopralnic, kar naj bi predlagala stroka.
Pred dnevi je predsednik vlade komentiral različne poglede članov strokovne skupine na odpravljanje nekaterih vladnih ukrepov in dejal, da bo vlada odločala šele po tem, ko se bo stroka uskladila. Če sem ga prav razumel, od stroke pričakuje usklajen predlog. Ali je to sploh mogoče? Strokovno skupino za Covid-19 sestavljajo strokovnjaki različnih medicinskih strok (v njej ni nobenega sociologa, psihologa?) in povsem razumljivo je, da bo vsak strokovnjak zagovarjal svoj pogled in ga tudi argumentiral. Včasih se strokovnjaki uspejo uskladiti in vladi posredujejo le en predlog, včasih pa ne. Prav nič ni narobe, če vlada prejme več različnih predlogov o istem problemu. Če so ustrezno obrazloženi, ima vlada boljši pregled nad celotno zadevo. To sklepam iz lastnih izkušenj, saj sem velikokrat sodeloval v strokovnih skupinah za različna področja javne uprave. Največkrat smo bili v zadregi, ko so bila mnenja pravnih strokovnjakov različna. Za ene je bila predlagana rešitev neskladna s tem ali onim zakonom, drugi so opozarjali, da je v nasprotju z ustavo, tretji so se sklicevali na evropsko zakonodajo ipd.
V preteklosti smo bili tudi priče "enotnosti" stroke, ko je izbrani strokovnjak pripravil takšno mnenje, kakršnega je od njega pričakovala politika. V SFRJ je bilo takih primerov veliko. Omenim naj le velikanski industrijski kompleks v SR Makedoniji, ko je stroka zavestno potvorila podatke o kakovosti rudnin, ki naj bi jih tam izkopavali. Ko se je izkazalo, da je stroka pokleknila pred politiko, so vse skupaj pometli pod preprogo, milijarde pa so šle v nič. V Sloveniji smo v tistem obdobju imeli propadli projekt EKK Velenje, nekaj desetletij kasneje pa TEŠ 6. V vseh teh primerih se je stroka uklonila politiki, rezultati pa so bili porazni.
Kakšna je torej vloga stroke in politike?
"Politik je človek, ki ima posebno strokovno vedenje o tem, kako je treba pravično in dobro voditi javne skupne zadeve v polisu v korist celote in vsakega prebivalca" (Platon), uprava pa naj politiki zagotovi vso strokovno podporo. Politika lahko načrtuje ukrepe na posameznem področju le na osnovi dobrega poznavanja tega področja, uprava pa je dolžna politiki zagotoviti ustrezne strokovne podlage za odločanje. Bistvo uprave je v njeni strokovnosti.
Pri skoraj vsakem pomembnem vprašanju se politika sooča z različnimi strokovnimi mnenji. Različni strokovni predlogi nastajajo že znotraj uprave, ko eno ministrstvo zagovarja eno rešitev, drugo ministrstvo pa temu nasprotuje in se zavzema za drugačno rešitev problema. Takšna razhajanja se nato uskladijo v vladnih odborih. Tudi znotraj iste stroke se pojavljajo različni pogledi. Pestrost strokovnih podlag povečajo še predlogi inštitutov in univerzitetnih institucij ter predlogi iz morebitne javne razprave ter primeri dobre prakse. Stroka torej ni enotna, zato je tu uprava, ki mora politiki po najboljši strokovni vesti ponuditi alternative, politika pa naj skladno z vrednotnim sistemom izbere med različnimi možnostmi.
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa so odločitve politike nelogične, včasih celo neumne, se mora stroka odločno oglasiti, kajti če je tiho, se ne smemo čuditi, da ukrepi ne delujejo. Ko ljudje vidijo tako početje stroke in politike, izgubijo zaupanje v oblast in ukrepi nimajo takega učinka, kot bi si vsi želeli. Ne vem, kdo je sicer predlagal, vem pa da je vlada sprejela vrsto neumnih sklepov v zvezi s pandemijo. Takšen primer je nelogična prepoved delovanja avtopralnic, kar naj bi predlagala stroka. V avtomatiziranih avtopralnicah praktično ni stika s tam zaposlenim in ne more priti do okužbe. Voznik odpre stransko steklo le toliko, da izroči delavcu listič s kodo, potem pa ves čas pranja sedi v avtomobilu. Strokovnjaki vedo vse o aerosolih, a o avtomatiziranih avtopralnicah očitno ne vedo nič. Politiki pa tudi ne.
Ali pa zahteva, da mora biti lastnik psa, ki ga pripelje na striženje, testiran. Očitno ne stroka ne politika ne vesta, kako to gre. Tudi omejitev gibanja na občino je slaba in diskriminatorna, saj imamo med 212 občinami zelo velike občine in množico zelo majhnih občin. Takih primerov je še več in ker številni ukrepi veljajo le dan ali dva, potem pa jih vlada spremeni, je jasno, da škriplje v stroki, predvsem pa v politiki. Skratka, če ni pravega zaupanja, stvari slabo delujejo.
V javnosti se pogosto sliši, naj prepustimo odločitve strokovnjakom. Res? Kaj pa, če so predlogi stroke različni? Kateri je pravi? Povsem napačno je tudi mnenje, da naj bo vlada stokovna. Morebitna strokovnost politike pripomore k boljšemu razumevanju zadeve, vendar pa je treba poudariti, da je vlada politično telo in nosi politično odgovornost za svoje odločitve. Strokovnjaki pa so odgovorni samo za strokovno utemeljenost svojih predlogov. Stroka je torej dolžna politiki po najboljši vesti pripraviti enega ali več predlogov, politika pa bo skladno s svojim vrednotnim sistemom med njimi izbrala. Če bi odločala stroka, bi s tem prevzela tudi vlogo nosilca vrednot in tako ne bi bil več stroka, ampak politika.
Opozorilo uredništva:
Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.