Komentar

Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala

Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, hinavščine in zavisti. Smo namreč narod kulture, popek Evrope, edini na svetu, ki smo tej kulturi posvetili celo nacionalni praznik in dela prost dan. Mi, ki smo "majhni, pridni in pošteni", svojim najbolj zaslužnim umetnikom vsako leto podeljujemo najvišje nagrade na področju kulture. Nagrade, poimenovane po največjem pesniku, kar jih je kdaj rodila slovenska mati domovina. Tistemu prešernemu poetu, o katerem vemo samo toliko, kolikor je politično korektno vedeti, vse umazane detajle je cenzura skrbno prikrila, da ne bi vznemirjala puritanske morale na sodobni Betajnovi, tej napol urbanizirani njivi v dolini Šentflorjanski. Izkoristimo torej praznični dan za razkrinkanje še enega slabo pobarvanega mita in si v luči enakopravnosti med spoloma poglejmo pobližje družinsko življenje dunajskega jurista dr. Franza Prescherna, njegove odvisnosti in njegovo "ljubezen" do žensk ...

08.02.2021 07:32
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   8. februar   France Prešeren   kultura   praznik   Julija Primic   Ana Jelovšek   Ernestina Jelovšek   Zala Dolenc   Julijana Hartl   Jerica Podboj

Zgodba o družini Prešeren je sinonim neznosne žalosti in tesnobe. Spominja na like Charlesa Dickensa ali Thomasa Hardyja.

Čas je za razmislek o nekaterih temeljnih družbenih vprašanjih, med katera zagotovo sodi kultura. O kulturi na Slovenskem nasploh radi govorimo, ker živimo v prepričanju, da smo kulturen in omikan narod, ki bi bil na določenih področjih sicer lahko boljši in uspešnejši, vendar smo za boljše dosežke objektivno prikrajšani, ker nas pesti kriza vrednot. Tako se temu reče: kriza vrednot. Takšna argumentacija je bolj trhla. Kdaj pa vrednote niso bile v krizi? V vsaki zlagani, kvazipuritanski družbi so vedno v krizi, saj je tam dihotomija med besedami in dejanji največja. Dobršen del slovenske literature 19. in začetka 20. stoletja slikovito orisuje komplekse jare gospode in malomeščanstva, izpostavlja nemoč hlapcev na eni ter napuh gospodarjev na drugi strani, biča zlagano moralo katoliške duhovščine, se potaplja v vaške intrige na Betajnovi in ironizira idealizem poklicnih brezdelnežev, bodočih revolucionarjev ... Od Kersnika prek Cankarja in Bartola dobivamo rentgensko sliko te permanentne krize vrednot na Slovenskem.

 

Toda posebna zgodba, posebno poglavje v zgodovini naše hipokrizije je zagotovo Franz Preschern, nesrečni pesnik, zasvojenec z alkoholom in kartami, notoričen oboževalec šestnajstletnic, oče najmanj treh nezakonskih otrok in patološko nezvest moški, ki za časa življenja ni bil deležen družbenega priznanja, kar ga je najbolj bolelo. Zgodovinska ironija je, da je relativno kmalu po svoji smrti postal idealen material Mladoslovencev, ki so na račun zapitega in propadlega človeka kovali svoj politični kapital in tako pomagali ustvariti mit o "največjem slovenskem pesniku", velikanu slovenske poezije, ki se lahko primerja le z najbolj slavnimi romantičnimi pesniki Evrope.

 

Mladoslovence, ki verjetno niti slutili niso, kaj bo nastalo iz njihovega slavljenja "liberalnega" Prešerna, bi lahko danes zgolj pogojno imenovali levičarji, Staroslovence, ki so bili zagotovo bližje klerikalcem, pa desničarji le v narekovajih. Kajti v resnici ni (bilo) tako preprosto, kar dokazuje ravno mythos o Preshernu. Moralisti, sploh katoliški, ki so Franceta leta in leta postrani gledali zaradi njegovega razvratnega načina življenja, sicer niso kar čez noč obrnili plošče. Potrebovali so več desetletij, da so se vdali v usodo in priključili nacionalni evforiji nad Prešernom.

 

Prešeren bi lahko iz pekla - v najboljšem primeru pa iz vic - odprtih ust opazoval, kako relativne so vrednote na Slovenskem. Če so mu za časa življenja (1800-1849) cenzorji dihali za vrat ob vsaki novi izdaji, so po njegovi smrti potihoma začeli loščiti njegovo podobo, da slučajno ne bi iz kakega predala pogledala steklenica, ženska podveza ali - ježešna - celo nezakonski otrok.

 

V šoli nas nikoli niso opozorili na to temačno, vsekakor pa zelo žalostno plat življenja "našega največjega pesnika", toda Franz Preschern je imel najmanj tri "uradne" nezakonske otroke. Njihova mati, šivilja Ana Jelovšek, je vse življenje upala, da jo bo gospod Franz poročil, pa je ni, ker se jo je v resnici sramoval. Ko je naposled obupala, zbrala pogum in ga zapustila, je bil zaradi alkoholizma že v zadnjem stadiju ciroze jeter. O njunih treh otrocih se nerado govori, izjema je morda Ernestina Jelovšek, ki je tudi edina doživela normalno starost. Njena sestra Rezika je umrla v prvem letu po rojstvu, brat France je živel le deset let.

 

Ernestino in Franceta je mati kot majhna otroka dala v rejo. Kakšna mati se odreče lastnima otrokoma? Takšna, ki ne zmore. In kakšen oče si, če dopustiš, da ju oddajo v rejo? Alkoholik, jasno. Nekdo, ki ni zmožen skrbeti za drugega, sploh pa ne za lastna otroka. Nekdo, ki komaj lahko skrbi zase. Nekdo, ki se na smrt sovraži. Nekdo, ki v sebi nosi preveč sramu in gnusa, da bi lahko normalno živel in gojil zdrav odnos z žensko. Oziroma z  ženskami.

 

Življenje "največjega slovenskega pesnika" je zaznamovalo vsaj sedem žensk, skoraj polovica njih je bila mladoletnih, ko se je vanje zaljubil Prešeren. Ob najbolj znanih, Juliji Primic in Ani Jelovšek, je dr. Fig preganjal še eno mlado dekle, hčerko gostilničarja Dolenca. Zalo Dolenc, ki se ni zmenila zanj, je uporabil v baladi Povodni mož, njeno ime pa spremenil v Urško. Na Dunaju je kot študent zaljubljen v najmanj dve dekleti, ena izmed njih je bila židinja in bo mnogo let kasneje našla prostor v Prešernovi poeziji (Judovsko dekle). Še ena gostilniška hči, Jerica Podboj, je na seznamu, prav tako šestnajstletnica, za katero se je zelo zanimal pesnik v času, ko je bil že z Ano Jelovšek. V virih naletimo tudi na Johano Wohlmuth in Marijo Johano Khlun, vendar ni jasno, ali gre za eno in isto osebo.

 

Najbolj razvpita, ponarodela je seveda Julija Primic, ki jo je France prvič srečal pri maši v Trnovem, ko je imela šestnajst ali sedemnajst let. On še enkrat toliko. A starost niti ni bila ovira, problem so bile tedanje družbene norme (ki se do danes verjetno niso toliko spremenile), zaradi katerih Prešeren ni bil primeren zet bogate vdove Julijane Hartl, matere Julije Primic.

 

Janez Trdina, še en velikan slovenske literature, o katerem bi se dalo marsikaj zapisati, je o Prešernovi muzi Juliji Primic nekoč povedal tole: "Na poezijo ga je pripravila posebno nesrečna ljubezen do Primicove Julije, ki je zdaj stara baba v Novem mestu in ji je všeč, da jo je Prešeren nekdaj tako opeval. Poprej je bila posebno lepa, zdaj je grda kakor stara žaba."

 

Da bi se nesojeni tašči maščeval, je France zapeljal njeno prav tako še mladoletno krščenko Ano Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke. Ko je zanosila, imela Ana šele petnajst let. Svoji hčerki Ernestini je do konca svojega življenja prikrivala, kdo je njen oče. Šele tik pred materino smrtjo je bodoča pisateljica (Erinnerungen an Dr. Franz Prešern) izvedela resnico o velikem pesniku, ki se je zadnja leta vdajal alkoholu in poskušal storiti samomor. Nesrečni advokat, ki se nikoli ni hotel poročiti z njeno matero, svoje otroke pa je "priznal" šele pred smrtjo, ko jih je določil za svoje dediče. Otroke, od katerih je množino požrla smrt, saj je normalno starost dočakala le Ernestina Jelovšek, ženska, ki je celo življenje nosila s seboj breme nesrečne družine, predvsem pa svoj otroški spomin na očeta, idealiziranega, poveličevanega ... 

 

Zgodba o družini Prešeren je sinonim neznosne žalosti in tesnobe. Spominja na like Charlesa Dickensa ali Thomasa Hardyja. Uboga Ernestina, edina potomka "največjega slovenskega pesnika", ki ni umrla v zgodnjem otroštvu, je v zadnjih letih svojega življenja živela le še od miloščine, dokler ni oslepela in umrla v hiralnici prav na očetov rojstni dan, 3. decembra 1917.

 

 

***

 

France Prešeren je bil izjemen pesnik in njegova dela ne bodo nikoli pozabljena. Za vse tisto, kar si je v svojem relativno kratkem življenju tako zelo prizadeval, pa mu ni uspelo, je zgodovina že poskrbela. Skrb, da bi bil pozabljen, je torej odveč. Umetniški obraz Franceta Prešerna je večen, njegova pesniška genialnost nesporna. Toda ob tej malodane mitološki figuri obstaja še en France Prešeren. Sin, partner, moški in - oče. Kakšen je bil v tej vlogi, je gotovo tudi stvar subjektivne presoje vsakega posameznika, zagotovo pa prevladuje ocena, da se niti kot partner niti kot oče ni izkazal. Pravzaprav je bil katastrofalen.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Koprive v mestu Gogi
2
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.756
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.419
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.511
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.367
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 2.002
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.248
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.204
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.193
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.128