Opazili smo

In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata

Trinajstega  decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem letu poslovil George Shultz. Zunanji minister ZDA v obeh administracijah predsednika Ronalda Reagana, finančni minister, vodja urada za proračun in minister za delo pod predsednikom Richardom Nixonom ter ekonomski svetovalec predsednika Dwighta Eisenhowerja.

13.02.2021 06:59
Ključne besede:   George Schultz   ZDA   zunanja politika   Nixon   Reagan   Breton-Woods   dolar

George Shultz je nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

V bogati karieri Georgea Shultza (1920-2021), Newyorčana, ki je v drugi svetovni vojni služil kot marinec, se največkrat izpostavlja njegovo delo v osemdesetih letih preteklega stoletja. Takrat je znotraj Reaganove administracije bil bitke s Casperjem Weinbergerjem, takratnim obrambnim ministrom, glede uporabe vojaških, ekonomskih in diplomatskih vzvodov v zunanji politiki in načinu postopanja glede Sovjetske zveze. Izkazal se je kot pragmatični realist in zagovornik neposrednih bilateralnih pogovorov z nasprotnikom. Rezultat tovrstnega pristopa pa so bili številni bilateralni dogovori, ki so ublažili krizo konca hladne vojne. Schultzova predanost mehanizmom nadzora oboroževanja in institucionaliziranemu mednarodnemu redu so danes inspiracija novi ameriški administraciji. Predsednik Biden ga je označil za gospoda časti in idej, zunanji minister Blinken pa za legendo in vizionarja, po katerem se je zgledoval vsak njegov naslednik na ameriškem zunanjem ministrstvu.

 

Vse izbrane besede so na mestu. Vendar pa na pravilih temelječa svetovna ureditev ni sama sebi namen, temveč je važna njena vrednostna in politična vsebina. Mislim, da najpomembnejše zapuščine Shultza ne gre iskati v všečnih referencah za mednarodne dogovore in utrjevanje demokratičnih fasad v mednarodnih odnosih, pač pa v njegovem globokem realističnem uvidu v srčiko problemov ter v njegovi sposobnosti ne izgubiti dolgoročne slike v poplavi dnevno kriznih dogodkov in odločitev. S takšno predpostavko moramo pogledati v začetek sedemdesetih in ne v osemdeseta. Takrat je namreč Shultz odigral ključno vlogo pri odločitvi za Nixonov šok. Petnajstega avgusta letos bomo namreč obeležili petdeset let odločitve, s katero se je pričel proces izoblikovanje novega mednarodnega monetarnega in finančnega sistema, v katerem živimo še danes. Na tem mestu moram priznati, da sem zaradi skoraj desetletje dolgega raziskovanja konca brettonwoodskega sistema pristranski, kar se tiče Shultzeve zapuščine.

 

V obdobju brettonwoodskega sistema, ki je bil dogovorjen leta 1944, je Shultz doktoriral iz ekonomije na MIT, nato pa predaval na znani poslovni šoli Sloan. Leta1962 se je preselil na Univerzo v Chicagu, kjer je nanj močno vplival Milton Friedman. Z nastopom Nixonove administracije je prevzel vlogo ministra za delo. Ob rekonstrukciji administracije pa je 1970 ta položaj zamenjal za vodjo urada za proračun. V tej funkciji je sooblikoval v mednarodnih krogih nepričakovano odločitev, da ZDA zapre t. i. zlato okno. Brettonwoddski sistem je namreč temeljil na fiksnih menjalnih tečajih in omejevanju pretoka kapitala, kjer je bil samo ameriški dolar vezan na zlato, vse ostale valute pa na dolar.

 

Sistem je tako zahteval, da države s trgovinskim presežkom apreciirajo svoje valute. Ker pa evropske države in Japonska tega niso želele storiti, ker bi to ogrozilo njihovo rast, sistem ni funkcioniral, kakor je bil zamišljen. Prav tako se je postopoma spreminjala sama narava ekonomije, kjer so finančni sektor in kapitalski trgi prevzemali vodilno vlogo. Posledično je bil brettonwoodski sistem vedno znova soočen z mankom likvidnosti. Države so slednje kompenzirale s sprejemanjem ameriškega dolarja kot nadomestilom za zlato – tako kar se tiče svojih rezerv, kot tudi samih transakcij. Hkrati pa je ta dinamika odnosov ustvarila pritisk v ZDA, da najde ravnotežje med svojimi notranjepolitičnimi (devalvacija dolarja) in zunanjepolitičnimi interesi (ohranjanje osrednje pozicije dolarja).

 

Richard Nixon je petnajstega avgusta 1971 naznanil konec fiksne konvertibilnosti dolarja na zlato in dodatne protekcionistične ukrepe. Glavna arhitekta tega ukrepa sta bila Shultz in John Connally. Slednji je bil Shultzev predhodnik na finančnem ministrstvu in demokrat v Nixonovi administraciji, ki ni varčeval z nekurtoaznimi frazami. Tako je v procesu sprejemanje odločitve o t. i. Nixonovem šoku dejal:

 

"Tujci nas hočejo zjebat, naša naloga pa je, da jih zjebemo prvi." 

(Foreigners are out to screw us. Our job is to screw them first) in

 

"Dolar je morda naša valuta, vendar je vaš problem." 

(The dollar may be our currency, but it’s your problem).

 

George Shultz, ki je delil Connallyjevo mnenje o vsebini reforme in tudi njegovo neposrednost, se je od njega močno razlikoval v svoji drži. Ko so se Evropejci pritoževali nad slabimi čezatlantskimi odnosi zavoljo odločitve petnajstega avgusta in Connallyjeve ostrine ter s tem skušali omehčati pozicijo ZDA, da bi ta kozmetični popravek Brettonwoodskega sistema – Smithsonski dogovor – ustoličila kot nov permanentni multilateralni monetarni sistem fiksnih menjalnih tečajev, jih je Shultz usmeril na vsebino in ne formo izziva z besedami: "Božiček je mrtev." S tem je nakazal, da bodo morale evropske države sprejeti, da poti nazaj ni. Svet in ekonomija sta se spremenila, zahtevala sta nov režim. 

 

Z današnje perspektive se zdi Shultzeva neomajnost logična. Vendar, če se preslikamo v to obdobje brez poznavanja prihodnosti, in ko so bile v ospredju druge teme – konec vojne v Vietnamu, gradnja novih odnosov s Kitajsko, sprejemanje dogovorov s Sovjetsko zvezo (sporazum o neširjenju protibalističnih raketnih sistemov) in naftna kriza – slednje ni več tako samoumevno. Nov monetarni režim bi lahko predstavljal že omenjeni Smithsonski dogovor iz decembra 1971, ali pa njegova nadgradnja s ponovim rekalibiranjem fiksnih razmerij med valutami in povečanjem območja njihove dovoljene fluktuacije. Vendar je prav Shultz 19. februarja 1973 pokopal takšno idejo s podobno odločitvijo, kot je bila tista 15. avgusta 1971.

 

Shultz je imel uvid v globino problema – narava ekonomije v sedemdesetih je bila drugačna od tiste ob koncu druge svetovne vojne. Zato so novi izzivi terjali tudi nove ideje. Hkrati je razbral dolgoročni in vitalni interes ZDA kot tudi interese njenih partneric. Njihova stična točka je bila centralnost dolarja v monetarnem sistemu in skupno ohranjanje te centralnosti. ZDA so s tem utrdile svojo hegemonijo, evropske države in Japonska pa generirale nadaljnjo rast. Nov monetarni sistem – prostega pretoka kapitala in plavajočih valutnih razmerij – se je postopno izoblikoval in kodificiral prav pod vodstvom Shultza.

 

V poplavi dnevnih kriz dejanja Georgea Shultza niso samoumevna. Kriznost dogodkov pogosto otežuje uvid v razumevanje in daljnosežnost problema. Vse to je danes še kako aktualno. Koronakriza nas sili h kriznemu upravljanju in prav je tako. Shultzeva zgodba nas opominja, da ob tem ne smemo pozabiti na veliko sliko in na dolgoročne vitalne interese, ki se zdijo v luči krize drugotne narave. Prav tako je kriza monetarnega sistema aktualna danes. Je v interesu držav še vedno ohranjati dolar kot osrednjo svetovno valuto? Sam menim, da je temu tako, saj je evro regionalna valuta, renminbi (kitajska valuta) pa nima zaupanja, kot ga ima dolar.

 

A morda najbolj temeljni izziv za mednarodni monetarni sistem predstavljajo digitalne valute. S Covidom je očiten drastičen upad uporabe fizičnega denarja. Ali to pomeni, da se finančne in monetarne preference potrošnikov in posledično držav spreminjajo? Ali to pomeni, da smo pred podobno spremembo narave ekonomije, ki bo tako ali drugače vodila v preureditev mednarodnih monetarnih odnosov?

 

George Shultz, ki je prejel številna odlikovanja in priznanja, tudi najvišje ameriško civilno odlikovanje Presidential Medal of Freedom, je bil dolgoletni član Hoover Institute, think-tanka, ki ga danes vodi ena izmed njegovih naslednic – Condoleezza Rice. Slednji je Shultz nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

 

Shultzevo življenje nam izpostavlja pogum in preudarnost pri odločitvah in zavedanju, kdaj je potrebno zalivanje in kdaj striženje. Samo eno ali drugo ne vodi do optimalnih rešitev. Pozicija moči pa celo v hubris. Vsakodnevno spraševanje vesti o sprejetih odločitvah, skrb o neizmikanju velike slike in vzročnih mehanizmih izzivov, s katerimi se soočamo ter postavljanje vsega tega na trajektuljo dolgoročnih vitalnih interesov, so lastnosti patriotov in državnikov, kakršen je bil Georga Shultza.

 

Enajstega decembra 2020 je George Shultz ob svoji stoletnici napisal enega svojih zadnjih prispevkov, ki ga je namenil zaupanju. To vrednoto je izpostavil kot ključen nasvet za uspeh na različnih področjih; v osebnem življenju, v ekipnih športih, v politiki. Modro bi bilo upoštevati ta njegov nasvet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Lažnivi Luka
2
22.10.2021 12:41
Če bo vladal KUL z Lukom Mesecem, nam bodo očitno nacionalizirali podjetja, o čemer je Levica že govorila, odvzeli nam bodo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
0
15.10.2021 21:24
Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, je tudi robotkaFrida, kiso jo ustrezno programirali ... Več.
Piše: Uredništvo
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.309
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.473
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.252
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.413
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.559
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.289
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.062
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 949
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827