Opazili smo

In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata

Trinajstega  decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem letu poslovil George Shultz. Zunanji minister ZDA v obeh administracijah predsednika Ronalda Reagana, finančni minister, vodja urada za proračun in minister za delo pod predsednikom Richardom Nixonom ter ekonomski svetovalec predsednika Dwighta Eisenhowerja.

13.02.2021 06:59
Ključne besede:   George Schultz   ZDA   zunanja politika   Nixon   Reagan   Breton-Woods   dolar

George Shultz je nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

V bogati karieri Georgea Shultza (1920-2021), Newyorčana, ki je v drugi svetovni vojni služil kot marinec, se največkrat izpostavlja njegovo delo v osemdesetih letih preteklega stoletja. Takrat je znotraj Reaganove administracije bil bitke s Casperjem Weinbergerjem, takratnim obrambnim ministrom, glede uporabe vojaških, ekonomskih in diplomatskih vzvodov v zunanji politiki in načinu postopanja glede Sovjetske zveze. Izkazal se je kot pragmatični realist in zagovornik neposrednih bilateralnih pogovorov z nasprotnikom. Rezultat tovrstnega pristopa pa so bili številni bilateralni dogovori, ki so ublažili krizo konca hladne vojne. Schultzova predanost mehanizmom nadzora oboroževanja in institucionaliziranemu mednarodnemu redu so danes inspiracija novi ameriški administraciji. Predsednik Biden ga je označil za gospoda časti in idej, zunanji minister Blinken pa za legendo in vizionarja, po katerem se je zgledoval vsak njegov naslednik na ameriškem zunanjem ministrstvu.

 

Vse izbrane besede so na mestu. Vendar pa na pravilih temelječa svetovna ureditev ni sama sebi namen, temveč je važna njena vrednostna in politična vsebina. Mislim, da najpomembnejše zapuščine Shultza ne gre iskati v všečnih referencah za mednarodne dogovore in utrjevanje demokratičnih fasad v mednarodnih odnosih, pač pa v njegovem globokem realističnem uvidu v srčiko problemov ter v njegovi sposobnosti ne izgubiti dolgoročne slike v poplavi dnevno kriznih dogodkov in odločitev. S takšno predpostavko moramo pogledati v začetek sedemdesetih in ne v osemdeseta. Takrat je namreč Shultz odigral ključno vlogo pri odločitvi za Nixonov šok. Petnajstega avgusta letos bomo namreč obeležili petdeset let odločitve, s katero se je pričel proces izoblikovanje novega mednarodnega monetarnega in finančnega sistema, v katerem živimo še danes. Na tem mestu moram priznati, da sem zaradi skoraj desetletje dolgega raziskovanja konca brettonwoodskega sistema pristranski, kar se tiče Shultzeve zapuščine.

 

V obdobju brettonwoodskega sistema, ki je bil dogovorjen leta 1944, je Shultz doktoriral iz ekonomije na MIT, nato pa predaval na znani poslovni šoli Sloan. Leta1962 se je preselil na Univerzo v Chicagu, kjer je nanj močno vplival Milton Friedman. Z nastopom Nixonove administracije je prevzel vlogo ministra za delo. Ob rekonstrukciji administracije pa je 1970 ta položaj zamenjal za vodjo urada za proračun. V tej funkciji je sooblikoval v mednarodnih krogih nepričakovano odločitev, da ZDA zapre t. i. zlato okno. Brettonwoddski sistem je namreč temeljil na fiksnih menjalnih tečajih in omejevanju pretoka kapitala, kjer je bil samo ameriški dolar vezan na zlato, vse ostale valute pa na dolar.

 

Sistem je tako zahteval, da države s trgovinskim presežkom apreciirajo svoje valute. Ker pa evropske države in Japonska tega niso želele storiti, ker bi to ogrozilo njihovo rast, sistem ni funkcioniral, kakor je bil zamišljen. Prav tako se je postopoma spreminjala sama narava ekonomije, kjer so finančni sektor in kapitalski trgi prevzemali vodilno vlogo. Posledično je bil brettonwoodski sistem vedno znova soočen z mankom likvidnosti. Države so slednje kompenzirale s sprejemanjem ameriškega dolarja kot nadomestilom za zlato – tako kar se tiče svojih rezerv, kot tudi samih transakcij. Hkrati pa je ta dinamika odnosov ustvarila pritisk v ZDA, da najde ravnotežje med svojimi notranjepolitičnimi (devalvacija dolarja) in zunanjepolitičnimi interesi (ohranjanje osrednje pozicije dolarja).

 

Richard Nixon je petnajstega avgusta 1971 naznanil konec fiksne konvertibilnosti dolarja na zlato in dodatne protekcionistične ukrepe. Glavna arhitekta tega ukrepa sta bila Shultz in John Connally. Slednji je bil Shultzev predhodnik na finančnem ministrstvu in demokrat v Nixonovi administraciji, ki ni varčeval z nekurtoaznimi frazami. Tako je v procesu sprejemanje odločitve o t. i. Nixonovem šoku dejal:

 

"Tujci nas hočejo zjebat, naša naloga pa je, da jih zjebemo prvi." 

(Foreigners are out to screw us. Our job is to screw them first) in

 

"Dolar je morda naša valuta, vendar je vaš problem." 

(The dollar may be our currency, but it’s your problem).

 

George Shultz, ki je delil Connallyjevo mnenje o vsebini reforme in tudi njegovo neposrednost, se je od njega močno razlikoval v svoji drži. Ko so se Evropejci pritoževali nad slabimi čezatlantskimi odnosi zavoljo odločitve petnajstega avgusta in Connallyjeve ostrine ter s tem skušali omehčati pozicijo ZDA, da bi ta kozmetični popravek Brettonwoodskega sistema – Smithsonski dogovor – ustoličila kot nov permanentni multilateralni monetarni sistem fiksnih menjalnih tečajev, jih je Shultz usmeril na vsebino in ne formo izziva z besedami: "Božiček je mrtev." S tem je nakazal, da bodo morale evropske države sprejeti, da poti nazaj ni. Svet in ekonomija sta se spremenila, zahtevala sta nov režim. 

 

Z današnje perspektive se zdi Shultzeva neomajnost logična. Vendar, če se preslikamo v to obdobje brez poznavanja prihodnosti, in ko so bile v ospredju druge teme – konec vojne v Vietnamu, gradnja novih odnosov s Kitajsko, sprejemanje dogovorov s Sovjetsko zvezo (sporazum o neširjenju protibalističnih raketnih sistemov) in naftna kriza – slednje ni več tako samoumevno. Nov monetarni režim bi lahko predstavljal že omenjeni Smithsonski dogovor iz decembra 1971, ali pa njegova nadgradnja s ponovim rekalibiranjem fiksnih razmerij med valutami in povečanjem območja njihove dovoljene fluktuacije. Vendar je prav Shultz 19. februarja 1973 pokopal takšno idejo s podobno odločitvijo, kot je bila tista 15. avgusta 1971.

 

Shultz je imel uvid v globino problema – narava ekonomije v sedemdesetih je bila drugačna od tiste ob koncu druge svetovne vojne. Zato so novi izzivi terjali tudi nove ideje. Hkrati je razbral dolgoročni in vitalni interes ZDA kot tudi interese njenih partneric. Njihova stična točka je bila centralnost dolarja v monetarnem sistemu in skupno ohranjanje te centralnosti. ZDA so s tem utrdile svojo hegemonijo, evropske države in Japonska pa generirale nadaljnjo rast. Nov monetarni sistem – prostega pretoka kapitala in plavajočih valutnih razmerij – se je postopno izoblikoval in kodificiral prav pod vodstvom Shultza.

 

V poplavi dnevnih kriz dejanja Georgea Shultza niso samoumevna. Kriznost dogodkov pogosto otežuje uvid v razumevanje in daljnosežnost problema. Vse to je danes še kako aktualno. Koronakriza nas sili h kriznemu upravljanju in prav je tako. Shultzeva zgodba nas opominja, da ob tem ne smemo pozabiti na veliko sliko in na dolgoročne vitalne interese, ki se zdijo v luči krize drugotne narave. Prav tako je kriza monetarnega sistema aktualna danes. Je v interesu držav še vedno ohranjati dolar kot osrednjo svetovno valuto? Sam menim, da je temu tako, saj je evro regionalna valuta, renminbi (kitajska valuta) pa nima zaupanja, kot ga ima dolar.

 

A morda najbolj temeljni izziv za mednarodni monetarni sistem predstavljajo digitalne valute. S Covidom je očiten drastičen upad uporabe fizičnega denarja. Ali to pomeni, da se finančne in monetarne preference potrošnikov in posledično držav spreminjajo? Ali to pomeni, da smo pred podobno spremembo narave ekonomije, ki bo tako ali drugače vodila v preureditev mednarodnih monetarnih odnosov?

 

George Shultz, ki je prejel številna odlikovanja in priznanja, tudi najvišje ameriško civilno odlikovanje Presidential Medal of Freedom, je bil dolgoletni član Hoover Institute, think-tanka, ki ga danes vodi ena izmed njegovih naslednic – Condoleezza Rice. Slednji je Shultz nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

 

Shultzevo življenje nam izpostavlja pogum in preudarnost pri odločitvah in zavedanju, kdaj je potrebno zalivanje in kdaj striženje. Samo eno ali drugo ne vodi do optimalnih rešitev. Pozicija moči pa celo v hubris. Vsakodnevno spraševanje vesti o sprejetih odločitvah, skrb o neizmikanju velike slike in vzročnih mehanizmih izzivov, s katerimi se soočamo ter postavljanje vsega tega na trajektuljo dolgoročnih vitalnih interesov, so lastnosti patriotov in državnikov, kakršen je bil Georga Shultza.

 

Enajstega decembra 2020 je George Shultz ob svoji stoletnici napisal enega svojih zadnjih prispevkov, ki ga je namenil zaupanju. To vrednoto je izpostavil kot ključen nasvet za uspeh na različnih področjih; v osebnem življenju, v ekipnih športih, v politiki. Modro bi bilo upoštevati ta njegov nasvet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
Kordiš spet strelja kozle, oprostite, tokrat zdravnike zasebnike
18
13.10.2020 20:00
Nad izjavo poslanca stranke Levica Mihe Kordiša, ki je zasebne zdravnike označil za mazače, so se ostro odzvali v skupini ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.509
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.299
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.405
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 986
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.110
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757