Opazili smo

In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata

Trinajstega  decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem letu poslovil George Shultz. Zunanji minister ZDA v obeh administracijah predsednika Ronalda Reagana, finančni minister, vodja urada za proračun in minister za delo pod predsednikom Richardom Nixonom ter ekonomski svetovalec predsednika Dwighta Eisenhowerja.

13.02.2021 06:59
Ključne besede:   George Schultz   ZDA   zunanja politika   Nixon   Reagan   Breton-Woods   dolar

George Shultz je nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

V bogati karieri Georgea Shultza (1920-2021), Newyorčana, ki je v drugi svetovni vojni služil kot marinec, se največkrat izpostavlja njegovo delo v osemdesetih letih preteklega stoletja. Takrat je znotraj Reaganove administracije bil bitke s Casperjem Weinbergerjem, takratnim obrambnim ministrom, glede uporabe vojaških, ekonomskih in diplomatskih vzvodov v zunanji politiki in načinu postopanja glede Sovjetske zveze. Izkazal se je kot pragmatični realist in zagovornik neposrednih bilateralnih pogovorov z nasprotnikom. Rezultat tovrstnega pristopa pa so bili številni bilateralni dogovori, ki so ublažili krizo konca hladne vojne. Schultzova predanost mehanizmom nadzora oboroževanja in institucionaliziranemu mednarodnemu redu so danes inspiracija novi ameriški administraciji. Predsednik Biden ga je označil za gospoda časti in idej, zunanji minister Blinken pa za legendo in vizionarja, po katerem se je zgledoval vsak njegov naslednik na ameriškem zunanjem ministrstvu.

 

Vse izbrane besede so na mestu. Vendar pa na pravilih temelječa svetovna ureditev ni sama sebi namen, temveč je važna njena vrednostna in politična vsebina. Mislim, da najpomembnejše zapuščine Shultza ne gre iskati v všečnih referencah za mednarodne dogovore in utrjevanje demokratičnih fasad v mednarodnih odnosih, pač pa v njegovem globokem realističnem uvidu v srčiko problemov ter v njegovi sposobnosti ne izgubiti dolgoročne slike v poplavi dnevno kriznih dogodkov in odločitev. S takšno predpostavko moramo pogledati v začetek sedemdesetih in ne v osemdeseta. Takrat je namreč Shultz odigral ključno vlogo pri odločitvi za Nixonov šok. Petnajstega avgusta letos bomo namreč obeležili petdeset let odločitve, s katero se je pričel proces izoblikovanje novega mednarodnega monetarnega in finančnega sistema, v katerem živimo še danes. Na tem mestu moram priznati, da sem zaradi skoraj desetletje dolgega raziskovanja konca brettonwoodskega sistema pristranski, kar se tiče Shultzeve zapuščine.

 

V obdobju brettonwoodskega sistema, ki je bil dogovorjen leta 1944, je Shultz doktoriral iz ekonomije na MIT, nato pa predaval na znani poslovni šoli Sloan. Leta1962 se je preselil na Univerzo v Chicagu, kjer je nanj močno vplival Milton Friedman. Z nastopom Nixonove administracije je prevzel vlogo ministra za delo. Ob rekonstrukciji administracije pa je 1970 ta položaj zamenjal za vodjo urada za proračun. V tej funkciji je sooblikoval v mednarodnih krogih nepričakovano odločitev, da ZDA zapre t. i. zlato okno. Brettonwoddski sistem je namreč temeljil na fiksnih menjalnih tečajih in omejevanju pretoka kapitala, kjer je bil samo ameriški dolar vezan na zlato, vse ostale valute pa na dolar.

 

Sistem je tako zahteval, da države s trgovinskim presežkom apreciirajo svoje valute. Ker pa evropske države in Japonska tega niso želele storiti, ker bi to ogrozilo njihovo rast, sistem ni funkcioniral, kakor je bil zamišljen. Prav tako se je postopoma spreminjala sama narava ekonomije, kjer so finančni sektor in kapitalski trgi prevzemali vodilno vlogo. Posledično je bil brettonwoodski sistem vedno znova soočen z mankom likvidnosti. Države so slednje kompenzirale s sprejemanjem ameriškega dolarja kot nadomestilom za zlato – tako kar se tiče svojih rezerv, kot tudi samih transakcij. Hkrati pa je ta dinamika odnosov ustvarila pritisk v ZDA, da najde ravnotežje med svojimi notranjepolitičnimi (devalvacija dolarja) in zunanjepolitičnimi interesi (ohranjanje osrednje pozicije dolarja).

 

Richard Nixon je petnajstega avgusta 1971 naznanil konec fiksne konvertibilnosti dolarja na zlato in dodatne protekcionistične ukrepe. Glavna arhitekta tega ukrepa sta bila Shultz in John Connally. Slednji je bil Shultzev predhodnik na finančnem ministrstvu in demokrat v Nixonovi administraciji, ki ni varčeval z nekurtoaznimi frazami. Tako je v procesu sprejemanje odločitve o t. i. Nixonovem šoku dejal:

 

"Tujci nas hočejo zjebat, naša naloga pa je, da jih zjebemo prvi." 

(Foreigners are out to screw us. Our job is to screw them first) in

 

"Dolar je morda naša valuta, vendar je vaš problem." 

(The dollar may be our currency, but it’s your problem).

 

George Shultz, ki je delil Connallyjevo mnenje o vsebini reforme in tudi njegovo neposrednost, se je od njega močno razlikoval v svoji drži. Ko so se Evropejci pritoževali nad slabimi čezatlantskimi odnosi zavoljo odločitve petnajstega avgusta in Connallyjeve ostrine ter s tem skušali omehčati pozicijo ZDA, da bi ta kozmetični popravek Brettonwoodskega sistema – Smithsonski dogovor – ustoličila kot nov permanentni multilateralni monetarni sistem fiksnih menjalnih tečajev, jih je Shultz usmeril na vsebino in ne formo izziva z besedami: "Božiček je mrtev." S tem je nakazal, da bodo morale evropske države sprejeti, da poti nazaj ni. Svet in ekonomija sta se spremenila, zahtevala sta nov režim. 

 

Z današnje perspektive se zdi Shultzeva neomajnost logična. Vendar, če se preslikamo v to obdobje brez poznavanja prihodnosti, in ko so bile v ospredju druge teme – konec vojne v Vietnamu, gradnja novih odnosov s Kitajsko, sprejemanje dogovorov s Sovjetsko zvezo (sporazum o neširjenju protibalističnih raketnih sistemov) in naftna kriza – slednje ni več tako samoumevno. Nov monetarni režim bi lahko predstavljal že omenjeni Smithsonski dogovor iz decembra 1971, ali pa njegova nadgradnja s ponovim rekalibiranjem fiksnih razmerij med valutami in povečanjem območja njihove dovoljene fluktuacije. Vendar je prav Shultz 19. februarja 1973 pokopal takšno idejo s podobno odločitvijo, kot je bila tista 15. avgusta 1971.

 

Shultz je imel uvid v globino problema – narava ekonomije v sedemdesetih je bila drugačna od tiste ob koncu druge svetovne vojne. Zato so novi izzivi terjali tudi nove ideje. Hkrati je razbral dolgoročni in vitalni interes ZDA kot tudi interese njenih partneric. Njihova stična točka je bila centralnost dolarja v monetarnem sistemu in skupno ohranjanje te centralnosti. ZDA so s tem utrdile svojo hegemonijo, evropske države in Japonska pa generirale nadaljnjo rast. Nov monetarni sistem – prostega pretoka kapitala in plavajočih valutnih razmerij – se je postopno izoblikoval in kodificiral prav pod vodstvom Shultza.

 

V poplavi dnevnih kriz dejanja Georgea Shultza niso samoumevna. Kriznost dogodkov pogosto otežuje uvid v razumevanje in daljnosežnost problema. Vse to je danes še kako aktualno. Koronakriza nas sili h kriznemu upravljanju in prav je tako. Shultzeva zgodba nas opominja, da ob tem ne smemo pozabiti na veliko sliko in na dolgoročne vitalne interese, ki se zdijo v luči krize drugotne narave. Prav tako je kriza monetarnega sistema aktualna danes. Je v interesu držav še vedno ohranjati dolar kot osrednjo svetovno valuto? Sam menim, da je temu tako, saj je evro regionalna valuta, renminbi (kitajska valuta) pa nima zaupanja, kot ga ima dolar.

 

A morda najbolj temeljni izziv za mednarodni monetarni sistem predstavljajo digitalne valute. S Covidom je očiten drastičen upad uporabe fizičnega denarja. Ali to pomeni, da se finančne in monetarne preference potrošnikov in posledično držav spreminjajo? Ali to pomeni, da smo pred podobno spremembo narave ekonomije, ki bo tako ali drugače vodila v preureditev mednarodnih monetarnih odnosov?

 

George Shultz, ki je prejel številna odlikovanja in priznanja, tudi najvišje ameriško civilno odlikovanje Presidential Medal of Freedom, je bil dolgoletni član Hoover Institute, think-tanka, ki ga danes vodi ena izmed njegovih naslednic – Condoleezza Rice. Slednji je Shultz nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

 

Shultzevo življenje nam izpostavlja pogum in preudarnost pri odločitvah in zavedanju, kdaj je potrebno zalivanje in kdaj striženje. Samo eno ali drugo ne vodi do optimalnih rešitev. Pozicija moči pa celo v hubris. Vsakodnevno spraševanje vesti o sprejetih odločitvah, skrb o neizmikanju velike slike in vzročnih mehanizmih izzivov, s katerimi se soočamo ter postavljanje vsega tega na trajektuljo dolgoročnih vitalnih interesov, so lastnosti patriotov in državnikov, kakršen je bil Georga Shultza.

 

Enajstega decembra 2020 je George Shultz ob svoji stoletnici napisal enega svojih zadnjih prispevkov, ki ga je namenil zaupanju. To vrednoto je izpostavil kot ključen nasvet za uspeh na različnih področjih; v osebnem življenju, v ekipnih športih, v politiki. Modro bi bilo upoštevati ta njegov nasvet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
Proti obveznemu cepljenju pred Covid-19: odprto pismo Vladi Republike Slovenije
12
27.12.2021 18:52
Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti Covidu-19 so v ... Več.
Piše: Uredništvo
Božična pesem, sovražnik tiranije
0
25.12.2021 23:42
Obstaja zelo veliko radostnih hvalnic in božičnih pesmi,toliko veličastne glasbe in umetnosti, ki ju je navdihnila krščanska ... Več.
Piše: Keith Miles
Svarilo Svetovne zdravstvene organizacije: Cepljenje ne varuje pred okužbo!
7
25.11.2021 17:25
V času, ko tudi Slovenija beleži vrhunec četrtega vala epidemije virusa SARS-Cov-2, je zelo na mestu opozorilo Svetovne ... Več.
Piše: Uredništvo
Vodikova polnilnica: Pomemben preboj na področju čiste energije
2
25.11.2021 09:46
V edini cementarni v Sloveniji so prepričani, da lahko s čistim vodikom popeljejo regijo do čistejše in bolj zelene prihodnosti. ... Več.
Piše: Uredništvo
Bi uvedba registra izboljšala obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?
0
08.11.2021 15:05
Kar sto let je že minilo od izuma inzulina, ki je tudi v Sloveniji rešil mnogo življenj. Zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Act Tank: Poziv k dostojnosti in odprtosti duha
4
06.11.2021 14:28
Marko Voljč in Žiga Vavpotič sta v imenu Act Tanka na javnost naslovila poziv v zvezi z medijskim in političnim pogromom nad ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Bližamo se meji zmogljivosti zdravstvenega sistema."
2
02.11.2021 22:04
Spoštovane državljanke in državljani,vem, da utegne biti ta poziv preslišan. Vendar iskreno čutim potrebo, da vse nas opozorim ... Več.
Piše: Uredništvo
Lažnivi Luka
6
22.10.2021 12:41
Če bo vladal KUL z Lukom Mesecem, nam bodo očitno nacionalizirali podjetja, o čemer je Levica že govorila, odvzeli nam bodo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
0
15.10.2021 21:24
Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, je tudi robotkaFrida, kiso jo ustrezno programirali ... Več.
Piše: Uredništvo
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.764
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.576
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.437
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.316
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.374
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 792
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.054
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.837