Opazili smo

In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata

Trinajstega  decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem letu poslovil George Shultz. Zunanji minister ZDA v obeh administracijah predsednika Ronalda Reagana, finančni minister, vodja urada za proračun in minister za delo pod predsednikom Richardom Nixonom ter ekonomski svetovalec predsednika Dwighta Eisenhowerja.

13.02.2021 06:59
Ključne besede:   George Schultz   ZDA   zunanja politika   Nixon   Reagan   Breton-Woods   dolar

George Shultz je nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

V bogati karieri Georgea Shultza (1920-2021), Newyorčana, ki je v drugi svetovni vojni služil kot marinec, se največkrat izpostavlja njegovo delo v osemdesetih letih preteklega stoletja. Takrat je znotraj Reaganove administracije bil bitke s Casperjem Weinbergerjem, takratnim obrambnim ministrom, glede uporabe vojaških, ekonomskih in diplomatskih vzvodov v zunanji politiki in načinu postopanja glede Sovjetske zveze. Izkazal se je kot pragmatični realist in zagovornik neposrednih bilateralnih pogovorov z nasprotnikom. Rezultat tovrstnega pristopa pa so bili številni bilateralni dogovori, ki so ublažili krizo konca hladne vojne. Schultzova predanost mehanizmom nadzora oboroževanja in institucionaliziranemu mednarodnemu redu so danes inspiracija novi ameriški administraciji. Predsednik Biden ga je označil za gospoda časti in idej, zunanji minister Blinken pa za legendo in vizionarja, po katerem se je zgledoval vsak njegov naslednik na ameriškem zunanjem ministrstvu.

 

Vse izbrane besede so na mestu. Vendar pa na pravilih temelječa svetovna ureditev ni sama sebi namen, temveč je važna njena vrednostna in politična vsebina. Mislim, da najpomembnejše zapuščine Shultza ne gre iskati v všečnih referencah za mednarodne dogovore in utrjevanje demokratičnih fasad v mednarodnih odnosih, pač pa v njegovem globokem realističnem uvidu v srčiko problemov ter v njegovi sposobnosti ne izgubiti dolgoročne slike v poplavi dnevno kriznih dogodkov in odločitev. S takšno predpostavko moramo pogledati v začetek sedemdesetih in ne v osemdeseta. Takrat je namreč Shultz odigral ključno vlogo pri odločitvi za Nixonov šok. Petnajstega avgusta letos bomo namreč obeležili petdeset let odločitve, s katero se je pričel proces izoblikovanje novega mednarodnega monetarnega in finančnega sistema, v katerem živimo še danes. Na tem mestu moram priznati, da sem zaradi skoraj desetletje dolgega raziskovanja konca brettonwoodskega sistema pristranski, kar se tiče Shultzeve zapuščine.

 

V obdobju brettonwoodskega sistema, ki je bil dogovorjen leta 1944, je Shultz doktoriral iz ekonomije na MIT, nato pa predaval na znani poslovni šoli Sloan. Leta1962 se je preselil na Univerzo v Chicagu, kjer je nanj močno vplival Milton Friedman. Z nastopom Nixonove administracije je prevzel vlogo ministra za delo. Ob rekonstrukciji administracije pa je 1970 ta položaj zamenjal za vodjo urada za proračun. V tej funkciji je sooblikoval v mednarodnih krogih nepričakovano odločitev, da ZDA zapre t. i. zlato okno. Brettonwoddski sistem je namreč temeljil na fiksnih menjalnih tečajih in omejevanju pretoka kapitala, kjer je bil samo ameriški dolar vezan na zlato, vse ostale valute pa na dolar.

 

Sistem je tako zahteval, da države s trgovinskim presežkom apreciirajo svoje valute. Ker pa evropske države in Japonska tega niso želele storiti, ker bi to ogrozilo njihovo rast, sistem ni funkcioniral, kakor je bil zamišljen. Prav tako se je postopoma spreminjala sama narava ekonomije, kjer so finančni sektor in kapitalski trgi prevzemali vodilno vlogo. Posledično je bil brettonwoodski sistem vedno znova soočen z mankom likvidnosti. Države so slednje kompenzirale s sprejemanjem ameriškega dolarja kot nadomestilom za zlato – tako kar se tiče svojih rezerv, kot tudi samih transakcij. Hkrati pa je ta dinamika odnosov ustvarila pritisk v ZDA, da najde ravnotežje med svojimi notranjepolitičnimi (devalvacija dolarja) in zunanjepolitičnimi interesi (ohranjanje osrednje pozicije dolarja).

 

Richard Nixon je petnajstega avgusta 1971 naznanil konec fiksne konvertibilnosti dolarja na zlato in dodatne protekcionistične ukrepe. Glavna arhitekta tega ukrepa sta bila Shultz in John Connally. Slednji je bil Shultzev predhodnik na finančnem ministrstvu in demokrat v Nixonovi administraciji, ki ni varčeval z nekurtoaznimi frazami. Tako je v procesu sprejemanje odločitve o t. i. Nixonovem šoku dejal:

 

"Tujci nas hočejo zjebat, naša naloga pa je, da jih zjebemo prvi." 

(Foreigners are out to screw us. Our job is to screw them first) in

 

"Dolar je morda naša valuta, vendar je vaš problem." 

(The dollar may be our currency, but it’s your problem).

 

George Shultz, ki je delil Connallyjevo mnenje o vsebini reforme in tudi njegovo neposrednost, se je od njega močno razlikoval v svoji drži. Ko so se Evropejci pritoževali nad slabimi čezatlantskimi odnosi zavoljo odločitve petnajstega avgusta in Connallyjeve ostrine ter s tem skušali omehčati pozicijo ZDA, da bi ta kozmetični popravek Brettonwoodskega sistema – Smithsonski dogovor – ustoličila kot nov permanentni multilateralni monetarni sistem fiksnih menjalnih tečajev, jih je Shultz usmeril na vsebino in ne formo izziva z besedami: "Božiček je mrtev." S tem je nakazal, da bodo morale evropske države sprejeti, da poti nazaj ni. Svet in ekonomija sta se spremenila, zahtevala sta nov režim. 

 

Z današnje perspektive se zdi Shultzeva neomajnost logična. Vendar, če se preslikamo v to obdobje brez poznavanja prihodnosti, in ko so bile v ospredju druge teme – konec vojne v Vietnamu, gradnja novih odnosov s Kitajsko, sprejemanje dogovorov s Sovjetsko zvezo (sporazum o neširjenju protibalističnih raketnih sistemov) in naftna kriza – slednje ni več tako samoumevno. Nov monetarni režim bi lahko predstavljal že omenjeni Smithsonski dogovor iz decembra 1971, ali pa njegova nadgradnja s ponovim rekalibiranjem fiksnih razmerij med valutami in povečanjem območja njihove dovoljene fluktuacije. Vendar je prav Shultz 19. februarja 1973 pokopal takšno idejo s podobno odločitvijo, kot je bila tista 15. avgusta 1971.

 

Shultz je imel uvid v globino problema – narava ekonomije v sedemdesetih je bila drugačna od tiste ob koncu druge svetovne vojne. Zato so novi izzivi terjali tudi nove ideje. Hkrati je razbral dolgoročni in vitalni interes ZDA kot tudi interese njenih partneric. Njihova stična točka je bila centralnost dolarja v monetarnem sistemu in skupno ohranjanje te centralnosti. ZDA so s tem utrdile svojo hegemonijo, evropske države in Japonska pa generirale nadaljnjo rast. Nov monetarni sistem – prostega pretoka kapitala in plavajočih valutnih razmerij – se je postopno izoblikoval in kodificiral prav pod vodstvom Shultza.

 

V poplavi dnevnih kriz dejanja Georgea Shultza niso samoumevna. Kriznost dogodkov pogosto otežuje uvid v razumevanje in daljnosežnost problema. Vse to je danes še kako aktualno. Koronakriza nas sili h kriznemu upravljanju in prav je tako. Shultzeva zgodba nas opominja, da ob tem ne smemo pozabiti na veliko sliko in na dolgoročne vitalne interese, ki se zdijo v luči krize drugotne narave. Prav tako je kriza monetarnega sistema aktualna danes. Je v interesu držav še vedno ohranjati dolar kot osrednjo svetovno valuto? Sam menim, da je temu tako, saj je evro regionalna valuta, renminbi (kitajska valuta) pa nima zaupanja, kot ga ima dolar.

 

A morda najbolj temeljni izziv za mednarodni monetarni sistem predstavljajo digitalne valute. S Covidom je očiten drastičen upad uporabe fizičnega denarja. Ali to pomeni, da se finančne in monetarne preference potrošnikov in posledično držav spreminjajo? Ali to pomeni, da smo pred podobno spremembo narave ekonomije, ki bo tako ali drugače vodila v preureditev mednarodnih monetarnih odnosov?

 

George Shultz, ki je prejel številna odlikovanja in priznanja, tudi najvišje ameriško civilno odlikovanje Presidential Medal of Freedom, je bil dolgoletni član Hoover Institute, think-tanka, ki ga danes vodi ena izmed njegovih naslednic – Condoleezza Rice. Slednji je Shultz nekoč dejal, da je delo zunanjega ministra delo vrtnarja ter da so zavezniki kot rože v vrtu, ki potrebujejo stalno oskrbo.

 

Shultzevo življenje nam izpostavlja pogum in preudarnost pri odločitvah in zavedanju, kdaj je potrebno zalivanje in kdaj striženje. Samo eno ali drugo ne vodi do optimalnih rešitev. Pozicija moči pa celo v hubris. Vsakodnevno spraševanje vesti o sprejetih odločitvah, skrb o neizmikanju velike slike in vzročnih mehanizmih izzivov, s katerimi se soočamo ter postavljanje vsega tega na trajektuljo dolgoročnih vitalnih interesov, so lastnosti patriotov in državnikov, kakršen je bil Georga Shultza.

 

Enajstega decembra 2020 je George Shultz ob svoji stoletnici napisal enega svojih zadnjih prispevkov, ki ga je namenil zaupanju. To vrednoto je izpostavil kot ključen nasvet za uspeh na različnih področjih; v osebnem življenju, v ekipnih športih, v politiki. Modro bi bilo upoštevati ta njegov nasvet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
0
30.10.2020 23:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
Kordiš spet strelja kozle, oprostite, tokrat zdravnike zasebnike
18
13.10.2020 20:00
Nad izjavo poslanca stranke Levica Mihe Kordiša, ki je zasebne zdravnike označil za mazače, so se ostro odzvali v skupini ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovensko zdravstvo je državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže.
4
28.09.2020 07:15
Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših vrednot. Dostopnost do zdravnika in kvalitetno zdravljenje sta ključna elementa ... Več.
Piše: Uredništvo
Podkupovanje zdravnikov: Koliko jadrnic in jaht je prinesla korupcija v zdravstvu?
1
31.08.2020 08:29
S to izjavo zdravniki sporočamo, da je prejemanje provizij pri nabavi medicinskega materiala in zdravil skrajno neetično, ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo so zarotniki, ki rušijo Aleksandro Pivec, in kakšni so njihovi dejanski razlogi za to
5
24.08.2020 07:03
V prihodnjih dneh naj bi upokojenska stranka odločila o usodi svoje predsednice Aleksandre Pivec, čeprav kljub vsej ... Več.
Piše: Uredništvo
Brezplačni oddih za zdravnike
2
13.08.2020 15:08
Veseli nas, da lahko brezplačni oddih omogočimo tistim, ki si to v tem trenutku najbolj zaslužijo. To so zaposleni v zdravstvu, ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Matevž Gorenšek (1972-2020)
0
08.08.2020 23:28
Tvoj boj za bolnika ni bil navidezen, kakor boj nekaterih. Boril si se za to, da bi bilo zdravljenje v zasebnih klinikah ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.749
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.411
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.504
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.360
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.995
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.237
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.241
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.197
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.191
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.121