Komentar

Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo

Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo postaja jasno, da so bile besede in obljube eno, dejanja pa drugo. Optimizma je bilo preveč in očitno stvari še zdaleč ne bodo potekale gladko. Vrnitve v čase pred Trumpom, kot si jo naivno želijo mnogi na vzhodni obali Atlantika, ne bo. Svet se je v zadnjih štirih letih spremenil.

15.02.2021 22:06
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Joseph Biden   ZDA   Evropska unija   EU   atlantski odnosi   Nato   Rusija   Kitajska   Putin   Joseph Borrell

EU se na svetovni politični sceni pojavlja kot šibek igralec in doživlja ponižanja, kot ob nedavnem obisku visokega predstavnika za zunanjo politiko Josepa Borrella v Moskvi. Na skupni tiskovni konferenci je ob oštevanju EU s strani ruskega zunanjega ministra Lavrova stal tiho kot polit kuža.

Po lanski volilni zmagi Josepha Bidena na ameriških predsedniških volitvah so bila pričakovanja glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ZDA in Evropo oziroma EU na obeh straneh Atlantika velika. Potem, ko je v prvih dneh pa zaprisegi 20. januarja novi predsednik sprejel ukrepe o vrnitvi Združenih držav Amerike v Pariški podnebni sporazum, v Svetovno zdravstveno organizacijo in kot opazovalke v Svet OZN za človekove pravice ter nakazal namero, da se ZDA spet vračajo k multilateralizmu in prevzamejo vodstveno vlogo v svetu, so se ta pričakovanja na evropski strani še okrepila. Vendar pa že po prvem mesecu Bidenove administracije postaja jasno, da stvari še zdaleč ne bodo potekale gladko. Vrnitve v čase pred Trumpom, kot si jo naivno želijo mnogi na vzhodni obali Atlantika, ne bo.

 

Svet se je medtem spremenil. Vpliv Kitajske in Rusije se je okrepil, v uveljavljanju svojih interesov in vrednot sta vse bolj agresivni. Na drugi strani uspešno reševanje eksistenčnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, brez njunega sodelovanja ni možno. Spremenile so se tudi razmere v samih Združenih državah. Potreben je torej nov pristop k odnosom med vodilnimi demokratičnimi državami.

 

Če soočanje s podnebnimi spremembami in pandemijami predstavlja vprašanje, kjer bo dogovor med obema obalama Atlantika razmeroma lahek, je spisek vprašanj, kjer temu ne bo tako, veliko daljši. Težave so bolj kot na ameriški na  strani EU. Obstaja vtis, da ta za razliko od drugih pomembnejših mednarodnih akterjev ne ve točno, kaj želi oziroma da so njena pričakovanja nerealna. Ni jasne usmeritve. Opazna je odsotnost njene zunanjepolitične strategije. Članice, od velike Nemčije do majhnega Cipra, mislijo predvsem na svoje lastne interese. EU je razdeljena tako glede odnosov z ZDA, kot odnosov s Kitajsko in še posebej odnosov z Rusijo. Njena zunanja politika je tako politika najmanjšega skupnega imenovalca. Posledično se Unija na svetovni politični sceni pojavlja kot šibek igralec in doživlja ponižanja, kot ob nedavnem obisku njenega visokega predstavnika za zunanjo politiko Josepa Borrella v Moskvi. Na skupni tiskovni konferenci je ob oštevanju EU s strani ruskega zunanjega ministra Lavrova stal tiho kot polit kuža. V času Borrellovega obiska pa je Rusija za nameček še izgnala tri diplomate članic EU, ki so si od blizu ogledali demonstracije v podporo Navalnega. Če si je Evropa v času Trumpa želela več predvidljivosti in zanesljivosti, si ju sedaj glede EU želi Bidenova ekipa.

 

Če začnemo z normalizacijo na področju gospodarskega sodelovanja, kar je v času obnove po Covid-19 oziroma odpravljanja njegovih ekonomskih posledic za obe strani Atlantika izredno pomembno vprašanje. Potrebno bo streti kar nekaj orehov. Dokončno bo treba rešiti vprašanje subvencij letalski industriji oziroma Boeingu in Airbusu. Evropa se pripravlja na obdavčitev velikanov informacijske tehnologije (beri: ameriških), ki delujejo na evropskem trgu storitev. Evropo tudi skrbi njihovo poseganje v domeno do sedaj izključne pristojnosti držav (npr. ureditev svobode govora). To pa so vprašanja, na katera je nova administracija enako občutljiva kot Trumpova. Vendar se bo o pretoku podatkov prek Atlantika, njihovem varovanju in obdavčitvi IT podjetij ter vrste drugih ekonomskih in trgovinskih vprašanj treba dogovoriti in najti kompromis, ki bo v obojestransko korist. Da v ameriški miselnosti na tem področju ni prišlo do kakšne večje spremembe stališč, nakazuje tudi Bidenova politika Buy American! (kupuj ameriško blago) v okviru proklamirane nove ameriške zunanje politike za srednji razred, koristne torej za povprečnega državljana. Gre seveda za protekcionizem.

 

Še bolj kompleksna so varnostno – obrambna vprašanja oziroma strateški, avtoritarni izziv Kitajske in Rusije in njunega de facto zavezništva. Stališče ZDA je tu jasno, računajo na tesno sodelovanje evropskih (in azijskih) zaveznikov v soočanju z rastočo in vse bolj samozavestno Kitajsko in revanšistično Rusijo. Mimogrede, ne Rusija ne Kitajska nista zainteresirani za uspeh EU. ZDA tudi ostajajo pri zahtevi za enakopravnejšo delitev bremena v okviru zveze Nato. Zavezanost 5. členu Washingtonske pogodbe oziroma varnostnim garancijam evropskim članicam zavezništva je pod Bidenom sicer nedvoumna. Enako zavezanost demokratičnosti njegovih članic.

 

Na evropski strani so stvari, kot rečeno, manj jasne. V času Trumpove administracije se je okrepila ideja o strateški avtonomiji oziroma suverenosti EU. Ta naj bi imela možnost avtonomnega odločanja, ko gre za njene strateške interese in za to ustrezne lastne zmogljivosti. Vendar EU tudi tu ni enotna. Ideja uživa močno podporo Francije, nasprotujejo pa ji predvsem vzhodnoevropske članice. Zastavlja se vprašanje njene umestnosti v času, ko je novi stanovalec v Beli hiši Evropi, EU veliko bolj prijazen. Seveda pa ni mogoče izključiti, da se bo čez štiri leta v Belo hišo naselil nov Trump, tako da ideje ne gre kar tako zavreči. Vprašanje pa je, ali je EU sposobna strniti svoje vrste in doseči kaj takega čez noč. Načeloma pa Bidenova administracija oziroma ZDA, angažirane v tekmi s Kitajsko v Aziji in Pacifiku, ne bi smele imeti težav z večjimi vojaškimi zmogljivostmi EU in prevzemanjem večje odgovornosti za dogajanje v njeni soseščini, še posebej, če bi vse skupaj predstavljalo evropski steber Nata. Se pravi, če je na delu strateško zavezništvo. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako bi to izgledalo v praksi. Vsekakor so potrebni odprti pogovori in jasni dogovori.

 

Sklenitev investicijskega sporazuma EU s Kitajsko ob koncu lanskega leta je bila za nastajajočo Bidenovo administracijo hladna prha. EU je leta 2019 Kitajsko prepoznala ne le kot partnerja, ampak tudi kot sistemskega rivala, ki se torej zavzema za drugačen način vladanja. Decembra lani je tudi objavila agendo za sodelovanje z ZDA. Vendar predhodnih posvetovanj z Američani pred sklenitvijo sporazuma s Kitajci ni bilo. Ostal je vtis, da si naj vsaka stran Atlantika po svoje prizadeva za pozicije na kitajskem trgu. Velja spomniti, da si novi predsednik ZDA zavzema za Vrh za demokracijo. Podrobnejših informacij še ni, vendar kaže, da bi šlo za srečanje podobno mislečih držav, ki bi predstavljale fronto zoper Kitajsko na področjih, kjer sodelovanje ni možno. Po prvih znakih sodeč EU nad tem ni navdušena. Rajši se ne bi opredeljevala za eno ali drugo stran in bi rada s Kitajsko, ki bo kmalu prva ekonomska sila na svetu, vzdrževala pragmatični transakcijski odnos. Se pravi ohranila dostop za svoje izdelke na obširno kitajsko tržišče in možnost obojestranskih gospodarskih investicij.

 

Za razliko od Trumpove in Bidenove administracije tako npr. predstavniki EU in posameznih držav članic ne govorijo o kakšnem kitajskem genocidu nad muslimanskimi Ujguri v provinci Šinjang. Kljub siceršnjemu priseganju na človekove in manjšinske pravice oziroma obstoječemu Evropskemu instrumentu za demokracijo in človekove pravice. Sedenje na plotu je bilo v času Trumpa in njegovega omalovaževanja EU razmeroma lahko, v času prijateljskega Bidena pa bo to težje. Spoštovanje mednarodnega prava v Južnokitajskem morju, spoštovanje prava človekovih pravic oziroma upiranje prodirajoči avtoritarnosti Kitajske in tudi Rusije ter ostalih ne more biti le stvar ZDA. S sodelovanjem s Kitajsko in Rusijo, kjer se interesi prekrivajo, sicer ni nič narobe. Vendar v obrambi pred njunimi kibernetičnimi operacijami, informacijskimi manipulacijami, nefer ekonomskim delovanjem, ekonomsko prisilo oziroma izsiljevanjem itd. zgolj verbalno zagovarjanje demokracije in svobode najbrž ne bo dovolj.

 

Drugo hladno prho je za Bidenovo administracijo predstavljalo nadaljevanje izgradnje Severnega toka 2, plinovoda po dnu Baltika iz Rusije do Nemčije. Slednja, in še nekaj drugih članic EU, nima nobenih težav z dokončanjem tega projekta, s katerim bi bila Evropa še bolj odvisna od ruskega plina in še bolj podvržena pritiskom, da se ruskemu avtokratu gleda skozi prste. EU je sicer obsodila škandalozno ravnanje z vodjem opozicije Navalnim in tudi pripravlja nekaj sankcij, v bistvu pa lahko zaenkrat še vedno več ali manj govorimo o odnosu business as usual do Putinovega režima. Ta je s cepivom Sputnik V zoper Covid-19 med tem dosegel pomembno propagandno zmago. Spomnimo, pred leti je bil Sputnik, prvi umetni satelit, propagandni simbol takratne vesoljske tehnične premoči komunistične Sovjetske zveze nad kapitalističnimi ZDA. Priliko ob kolobocijah s cepivom na Zahodu so s svojim cepivom izkoristili tudi Kitajci, ki nadaljujejo svojo diplomacijo mask. 

 

Pred EU in njeno diplomacijo je zahtevno obdobje. Če hoče doseči kakšne pomembnejše dogovore z Bidenovo administracijo mora pohiteti. Ob vmesnih volitvah čez dve leti v ameriški kongres se znajo karte temeljito premešati. Demokrati imajo v predstavniškem domu zgolj 12 poslancev več, v senatu pa je razmerje 50:50. Za diplomacijo pravijo, da je umetnost mogočega. Zagotovljene varnostne garancije ZDA oziroma nuklearni dežnik v okviru Nata na eni in istočasno obilje ruskega plina in širok dostop do kitajskega trga za evropske avtomobile in druge izdelke ter mižanje ob krepitvi kitajskega in ruskega avtoritarizma na drugi se zdijo bolj kvadratura kroga.

 

EU se bo morala odločiti, kaj je zanjo važnejše. Če bo nasprotno uspela v kratkem najti zadovoljiv kompromis oziroma zanesljivo tretjo pot v obliki strateške avtonomije – evropske suverenosti ali podobno, ki bo tudi zavarovala našo svobodo in demokratične pridobitve, kapo dol.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
6
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.577
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.442
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.327
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.374
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 816
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.054
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.837