Komentar

Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo

Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo postaja jasno, da so bile besede in obljube eno, dejanja pa drugo. Optimizma je bilo preveč in očitno stvari še zdaleč ne bodo potekale gladko. Vrnitve v čase pred Trumpom, kot si jo naivno želijo mnogi na vzhodni obali Atlantika, ne bo. Svet se je v zadnjih štirih letih spremenil.

15.02.2021 22:06
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Joseph Biden   ZDA   Evropska unija   EU   atlantski odnosi   Nato   Rusija   Kitajska   Putin   Joseph Borrell

EU se na svetovni politični sceni pojavlja kot šibek igralec in doživlja ponižanja, kot ob nedavnem obisku visokega predstavnika za zunanjo politiko Josepa Borrella v Moskvi. Na skupni tiskovni konferenci je ob oštevanju EU s strani ruskega zunanjega ministra Lavrova stal tiho kot polit kuža.

Po lanski volilni zmagi Josepha Bidena na ameriških predsedniških volitvah so bila pričakovanja glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ZDA in Evropo oziroma EU na obeh straneh Atlantika velika. Potem, ko je v prvih dneh pa zaprisegi 20. januarja novi predsednik sprejel ukrepe o vrnitvi Združenih držav Amerike v Pariški podnebni sporazum, v Svetovno zdravstveno organizacijo in kot opazovalke v Svet OZN za človekove pravice ter nakazal namero, da se ZDA spet vračajo k multilateralizmu in prevzamejo vodstveno vlogo v svetu, so se ta pričakovanja na evropski strani še okrepila. Vendar pa že po prvem mesecu Bidenove administracije postaja jasno, da stvari še zdaleč ne bodo potekale gladko. Vrnitve v čase pred Trumpom, kot si jo naivno želijo mnogi na vzhodni obali Atlantika, ne bo.

 

Svet se je medtem spremenil. Vpliv Kitajske in Rusije se je okrepil, v uveljavljanju svojih interesov in vrednot sta vse bolj agresivni. Na drugi strani uspešno reševanje eksistenčnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, brez njunega sodelovanja ni možno. Spremenile so se tudi razmere v samih Združenih državah. Potreben je torej nov pristop k odnosom med vodilnimi demokratičnimi državami.

 

Če soočanje s podnebnimi spremembami in pandemijami predstavlja vprašanje, kjer bo dogovor med obema obalama Atlantika razmeroma lahek, je spisek vprašanj, kjer temu ne bo tako, veliko daljši. Težave so bolj kot na ameriški na  strani EU. Obstaja vtis, da ta za razliko od drugih pomembnejših mednarodnih akterjev ne ve točno, kaj želi oziroma da so njena pričakovanja nerealna. Ni jasne usmeritve. Opazna je odsotnost njene zunanjepolitične strategije. Članice, od velike Nemčije do majhnega Cipra, mislijo predvsem na svoje lastne interese. EU je razdeljena tako glede odnosov z ZDA, kot odnosov s Kitajsko in še posebej odnosov z Rusijo. Njena zunanja politika je tako politika najmanjšega skupnega imenovalca. Posledično se Unija na svetovni politični sceni pojavlja kot šibek igralec in doživlja ponižanja, kot ob nedavnem obisku njenega visokega predstavnika za zunanjo politiko Josepa Borrella v Moskvi. Na skupni tiskovni konferenci je ob oštevanju EU s strani ruskega zunanjega ministra Lavrova stal tiho kot polit kuža. V času Borrellovega obiska pa je Rusija za nameček še izgnala tri diplomate članic EU, ki so si od blizu ogledali demonstracije v podporo Navalnega. Če si je Evropa v času Trumpa želela več predvidljivosti in zanesljivosti, si ju sedaj glede EU želi Bidenova ekipa.

 

Če začnemo z normalizacijo na področju gospodarskega sodelovanja, kar je v času obnove po Covid-19 oziroma odpravljanja njegovih ekonomskih posledic za obe strani Atlantika izredno pomembno vprašanje. Potrebno bo streti kar nekaj orehov. Dokončno bo treba rešiti vprašanje subvencij letalski industriji oziroma Boeingu in Airbusu. Evropa se pripravlja na obdavčitev velikanov informacijske tehnologije (beri: ameriških), ki delujejo na evropskem trgu storitev. Evropo tudi skrbi njihovo poseganje v domeno do sedaj izključne pristojnosti držav (npr. ureditev svobode govora). To pa so vprašanja, na katera je nova administracija enako občutljiva kot Trumpova. Vendar se bo o pretoku podatkov prek Atlantika, njihovem varovanju in obdavčitvi IT podjetij ter vrste drugih ekonomskih in trgovinskih vprašanj treba dogovoriti in najti kompromis, ki bo v obojestransko korist. Da v ameriški miselnosti na tem področju ni prišlo do kakšne večje spremembe stališč, nakazuje tudi Bidenova politika Buy American! (kupuj ameriško blago) v okviru proklamirane nove ameriške zunanje politike za srednji razred, koristne torej za povprečnega državljana. Gre seveda za protekcionizem.

 

Še bolj kompleksna so varnostno – obrambna vprašanja oziroma strateški, avtoritarni izziv Kitajske in Rusije in njunega de facto zavezništva. Stališče ZDA je tu jasno, računajo na tesno sodelovanje evropskih (in azijskih) zaveznikov v soočanju z rastočo in vse bolj samozavestno Kitajsko in revanšistično Rusijo. Mimogrede, ne Rusija ne Kitajska nista zainteresirani za uspeh EU. ZDA tudi ostajajo pri zahtevi za enakopravnejšo delitev bremena v okviru zveze Nato. Zavezanost 5. členu Washingtonske pogodbe oziroma varnostnim garancijam evropskim članicam zavezništva je pod Bidenom sicer nedvoumna. Enako zavezanost demokratičnosti njegovih članic.

 

Na evropski strani so stvari, kot rečeno, manj jasne. V času Trumpove administracije se je okrepila ideja o strateški avtonomiji oziroma suverenosti EU. Ta naj bi imela možnost avtonomnega odločanja, ko gre za njene strateške interese in za to ustrezne lastne zmogljivosti. Vendar EU tudi tu ni enotna. Ideja uživa močno podporo Francije, nasprotujejo pa ji predvsem vzhodnoevropske članice. Zastavlja se vprašanje njene umestnosti v času, ko je novi stanovalec v Beli hiši Evropi, EU veliko bolj prijazen. Seveda pa ni mogoče izključiti, da se bo čez štiri leta v Belo hišo naselil nov Trump, tako da ideje ne gre kar tako zavreči. Vprašanje pa je, ali je EU sposobna strniti svoje vrste in doseči kaj takega čez noč. Načeloma pa Bidenova administracija oziroma ZDA, angažirane v tekmi s Kitajsko v Aziji in Pacifiku, ne bi smele imeti težav z večjimi vojaškimi zmogljivostmi EU in prevzemanjem večje odgovornosti za dogajanje v njeni soseščini, še posebej, če bi vse skupaj predstavljalo evropski steber Nata. Se pravi, če je na delu strateško zavezništvo. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako bi to izgledalo v praksi. Vsekakor so potrebni odprti pogovori in jasni dogovori.

 

Sklenitev investicijskega sporazuma EU s Kitajsko ob koncu lanskega leta je bila za nastajajočo Bidenovo administracijo hladna prha. EU je leta 2019 Kitajsko prepoznala ne le kot partnerja, ampak tudi kot sistemskega rivala, ki se torej zavzema za drugačen način vladanja. Decembra lani je tudi objavila agendo za sodelovanje z ZDA. Vendar predhodnih posvetovanj z Američani pred sklenitvijo sporazuma s Kitajci ni bilo. Ostal je vtis, da si naj vsaka stran Atlantika po svoje prizadeva za pozicije na kitajskem trgu. Velja spomniti, da si novi predsednik ZDA zavzema za Vrh za demokracijo. Podrobnejših informacij še ni, vendar kaže, da bi šlo za srečanje podobno mislečih držav, ki bi predstavljale fronto zoper Kitajsko na področjih, kjer sodelovanje ni možno. Po prvih znakih sodeč EU nad tem ni navdušena. Rajši se ne bi opredeljevala za eno ali drugo stran in bi rada s Kitajsko, ki bo kmalu prva ekonomska sila na svetu, vzdrževala pragmatični transakcijski odnos. Se pravi ohranila dostop za svoje izdelke na obširno kitajsko tržišče in možnost obojestranskih gospodarskih investicij.

 

Za razliko od Trumpove in Bidenove administracije tako npr. predstavniki EU in posameznih držav članic ne govorijo o kakšnem kitajskem genocidu nad muslimanskimi Ujguri v provinci Šinjang. Kljub siceršnjemu priseganju na človekove in manjšinske pravice oziroma obstoječemu Evropskemu instrumentu za demokracijo in človekove pravice. Sedenje na plotu je bilo v času Trumpa in njegovega omalovaževanja EU razmeroma lahko, v času prijateljskega Bidena pa bo to težje. Spoštovanje mednarodnega prava v Južnokitajskem morju, spoštovanje prava človekovih pravic oziroma upiranje prodirajoči avtoritarnosti Kitajske in tudi Rusije ter ostalih ne more biti le stvar ZDA. S sodelovanjem s Kitajsko in Rusijo, kjer se interesi prekrivajo, sicer ni nič narobe. Vendar v obrambi pred njunimi kibernetičnimi operacijami, informacijskimi manipulacijami, nefer ekonomskim delovanjem, ekonomsko prisilo oziroma izsiljevanjem itd. zgolj verbalno zagovarjanje demokracije in svobode najbrž ne bo dovolj.

 

Drugo hladno prho je za Bidenovo administracijo predstavljalo nadaljevanje izgradnje Severnega toka 2, plinovoda po dnu Baltika iz Rusije do Nemčije. Slednja, in še nekaj drugih članic EU, nima nobenih težav z dokončanjem tega projekta, s katerim bi bila Evropa še bolj odvisna od ruskega plina in še bolj podvržena pritiskom, da se ruskemu avtokratu gleda skozi prste. EU je sicer obsodila škandalozno ravnanje z vodjem opozicije Navalnim in tudi pripravlja nekaj sankcij, v bistvu pa lahko zaenkrat še vedno več ali manj govorimo o odnosu business as usual do Putinovega režima. Ta je s cepivom Sputnik V zoper Covid-19 med tem dosegel pomembno propagandno zmago. Spomnimo, pred leti je bil Sputnik, prvi umetni satelit, propagandni simbol takratne vesoljske tehnične premoči komunistične Sovjetske zveze nad kapitalističnimi ZDA. Priliko ob kolobocijah s cepivom na Zahodu so s svojim cepivom izkoristili tudi Kitajci, ki nadaljujejo svojo diplomacijo mask. 

 

Pred EU in njeno diplomacijo je zahtevno obdobje. Če hoče doseči kakšne pomembnejše dogovore z Bidenovo administracijo mora pohiteti. Ob vmesnih volitvah čez dve leti v ameriški kongres se znajo karte temeljito premešati. Demokrati imajo v predstavniškem domu zgolj 12 poslancev več, v senatu pa je razmerje 50:50. Za diplomacijo pravijo, da je umetnost mogočega. Zagotovljene varnostne garancije ZDA oziroma nuklearni dežnik v okviru Nata na eni in istočasno obilje ruskega plina in širok dostop do kitajskega trga za evropske avtomobile in druge izdelke ter mižanje ob krepitvi kitajskega in ruskega avtoritarizma na drugi se zdijo bolj kvadratura kroga.

 

EU se bo morala odločiti, kaj je zanjo važnejše. Če bo nasprotno uspela v kratkem najti zadovoljiv kompromis oziroma zanesljivo tretjo pot v obliki strateške avtonomije – evropske suverenosti ali podobno, ki bo tudi zavarovala našo svobodo in demokratične pridobitve, kapo dol.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
5
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.048
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.551
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.873
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.485
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.018
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 921
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 680
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 686
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 443