Razkrivamo

Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli

Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem primeru še dodatno zaostritev že tako ali tako napetih odnose med sodno in izvršilno vejo oblasti, še posebej kabinetom predsednika vlade, kjer z ostrimi kritikami na račun sodstva oziroma pravosodja ne varčujejo. Kaj si o sodnikih misli premier Janez Janša, ki rad uporablja skovanko "krivosodje", je znano. Da so podobnega mnenja tudi njegovi najožji svetovalci in sodelavci, pa kaže zadnji primer Vinka Gorenaka ...

17.02.2021 07:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vili Kovačič   Vinko Gorenak   sodstvo   pravsodje   Facebook   sodišče   Janša   vlada   Covid-19   Urška Klakočar Zupančič

Fotomontaža: portal+

V primeru Vinka Gorenaka oziroma sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki je na za javnost zaprtem delu svojega Facebook profila kritično pisala o Janši, ne gre za vprašanje svobode govora, ampak za spoštovanje pravice do zasebnosti.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak si je nakopal na glavo zasebno kazensko tožbo ljubljanske okrajne sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki je na svojem zasebnem Facebook profilu pred časom ostro kritizirala vlado in tudi predsednika vlade osebno zaradi virusa Covid-19. Eden izmed njenih prijateljev, ki so lahko dostopali do besedila, je zapis posredoval Gorenaku, ta pa ga je potem (s komentarjem, da je sodnica politična aktivistka) objavil na svojem blogu ter na portalu Nova24tv.si. Ker je to storil brez njenega dovoljenja (objavil je pisanje, ki ga je objavila na svojem zaprtem, javnosti nedstopnem delu Facebook profila), naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljene objave.

 

Seveda je vse skupaj vzbudilo precej javne pozornosti, tudi polemik. Ne nazadnje politična polarizacija ne prizanaša niti pravosodju, del javnosti pa je že leta izjemno kritičen do sodstva. Ne le kritičen, pogosto kar sovražno nastrojen. Zato tudi v tem primeru ni manjkalo ostrih komentarjev, ki pa so v večini primerov povsem zgrešili poanto. Kajti to, da je državni sekretar Gorenak sodnico Klakočar Zupančičevo označil za politično aktivistko, ni niti predmet njene tožbe niti ni bistveno. Bistvo je namreč v tem, da objava na zaprtem delu Facebooka, ki je dostopna zgolj točno določenemu krogu ljudi, ne pomeni, da se je avtorica s tem odpovedala pravici do zasebnosti. Prav tako ne more biti sporna vsebina njenega razmišljanja, saj predstavlja ustavno pravico do svobode vesti oziroma izražanja. "Tudi sodniki so ljudje, ki imajo pravico do svojega lastnega političnega prepričanja in izražanja svojih stališč, še posebej, če gre za opozarjanje na nepravilnosti v družbi oziroma v delovanju države", meni odvetnica Nataša Pirc Musar, ki zastopa sodnico v tožbi zoper državnega sekretarja Gorenjaka.

 

Primer je zanimiv, če ga primerjamo z nedavno odločitvijo Twitterja, Facebooka in še nekaterih velikanov družbenih omrežij, da bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu trajno suspendirajo (izbrišejo) njegove profile na teh omrežjih zaradi besed, ki jih je zapisal. V Trumpovem primeru je šlo za javno objavo vsebinsko izjemno spornih navedb, kar je po odločitvi o suspenzu sprožilo tudi veliko negativnih odzivov, češ da gre za arbitrarno omejevanje svobode govora. V primeru Vinka Gorenaka oziroma sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki je na za javnost zaprtem delu svojega Facebook profila kritično pisala o Janezu Janši, pa ne gre za vprašanje svobode govora, ampak za spoštovanje pravice do zasebnosti. Ne glede na razplet je "zasebno pisanje", ki je po zaslugi Gorenaka postalo javno, sodnico že precej stalo, kajti z njim sta bila seznanjena predsednik sodnega sveta in predsednik vrhovnega sodišča, ki je primer posredoval predsednici ljubjanskega okrajnega sodišča, ta pa je zoper Urško Klakočar Zupančič uvedla disciplinski postopek in jo kazensko premestila na drugo delovno mesto.

 

 

***

 

Nič manj pozornosti ne vzbuja predlog Vilija Kovačiča, predsednika društva Davkplačevalci se ne damo, ki se je z idejo javno obrnil na ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič (SMC), naj se objavijo plače tožilcev in sodnikov, in sicer na podoben način, kot je notranji minister Aleš Hojs nedavno (sporno!) objavil plače policistov. Kovačič je prepričan, da bi objava osebnih prejemkov sodnikov "znatno povečalo zaupanje ljudstva, v imenu katerega se v Slovenijo deli pravica" ter da je javnost še zadnje, kar je ostalo, kajti "pameti in poštnosti je zmanjkalo". Ob tem je Vili Kovačič opozoril tudi na to, da se stvari v Sloveniji premikaj počasi, vendar se. Do nedavnega celo fotografij sodnic in sodnikov ni bilo dovoljeno objavljati, saj je bilo fotografiranje in snemanje v sodnih dvoranah načeloma prepovedano. O načelu javnosti sojenja pa pravi, da gre prepogosto le za najavo na začetku sojenja: "Čim sodnik to izreče, vsi novinarji, snemalci pospravijo snemalne naprave in zbežijo iz sodne dvorane. Javnost sojenja je samo še fototermin."

 

Kovačičeva zahteva po javni objavi višine plač sodnikov in tožilcev je zagotovo provokacija, ki jo v pravosodju ne bodo kar tako požrli. Nič manj "huda" ni njegova ideja o t.i. EU pravosodnem izpitu, ki jo je prav tako poslal ministrici za pravosodje: "Ob ponovnem predsedovanju Slovenije Svetu EU si morata predsednik države in slovenska vlada postaviti ambiciozen, vendar dosegljiv cilj. To je, da se pravosodje v vseh državah članicah EU očisti, poenoti in harmonizira po istih načelih in standardih, ki bi veljali v EU civilizacijskem prostoru. Zelo pomembno dejanje tega očiščenja je uresničitev standarda, da v državah članicah vsi sodniki, tožilci in odvetniki v dveh letih opravijo EU pravosodni izpit."

 

Kovačič zato predlaga, da država članica, ki EU pravosodnega izpita ne implementira, ni upravičena do kakršnih koli sredstev iz EU skladov ter posojil EIB in EBRD. Glede na "težave" s Poljsko in Madžarsko zaradi spoštovanja demokratičnih standardov in načel vladavine prava utegne biti ideja o nekakšnem evropskem pravosodnem izpitu za Bruselj celo zanimiva, sploh glede na dejstvo, da mnogi sodniki, celo tisti na najvišjih mestih, kot tudi tožilci in odvetniki niso ravno vešči evropskega prava in jim sodbe tako ESČP v Strasbourgu kot tudi Sodišča EU v Luksemburgu delajo precej preglavic.

 

"To ni govorjenje na pamet", poudarja Vili Kovačič, ki je v zadnjih letih kot aktivni državljan in "aktivist" civilne družbe redno spremljal množico sodnih postpkov od blizu. "Ob spremljanju sojenj v sodnih dvoranah na konkretnih primerih, ki zadevajo tragične usode številnih ljudi, sem videl veliko zlobe, politične pristranskosti, pa tudi neznanja. Ugotavljam, da celo na ustavnem sodišču močno primanjkuje tovrstnega znanja. Pobuda vsega ne bo rešila, je pa konkreten prispevek k začetku reševanja, prehod od filozofiranja o vladavini prava k dejanjem."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.479
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 804
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997