V ponedeljkovi predstavitvi v parlamentu, ko je odgovarjal na konstruktivno nezaupnico, je predsednik vlade Janez Janša kot enega od ključnih razlogov za visoko smrtnost zaradi novega koronavirusa (Covid-19) izpostavil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Praviloma se delež starejših v večini statističnih poročil računa kot delež prebivalcev nad 65 let starosti v celotni populaciji, lahko pa seveda spremljamo tudi delež starejših od 80 let, ki so bili zaradi covida najbolj prizadeti. Glede na razpoložljive baze podatkov za države OECD in članice EU bi tej navedbi težko pritrdili ne glede na to, na katero populacijo starejših se nanaša. Izpostavljanje deleža starejših odraža splošno prepričanje, da imamo v Sloveniji nadpovprečni delež starejših in da bomo po demografskih gibanjih celo najbolj prizadeta država v Evropski uniji. Čeprav smo takšno oceno v Sloveniji sprejeli kot dejstvo, pa projekcije prebivalstva pripravljene s strani EU temu ne pritrjujejo.

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je znašalo 20,3 % (podatki Eurostata). Delež starejših prebivalcev je bil torej lani v Sloveniji nesporno pod povprečjem EU. Podobna so razmerja tudi pri deležu starejših nad 80 let, Deleže teh prebivalcev je bil lani v Sloveniji celo za desetino nižji od povprečja EU. To pomeni, da vsaj trenutno ne odstopamo od starostne strukture v Evropi oziroma da imamo celo nekoliko ugodnejše razmere. Podrobnejša analiza pokaže, da je imelo lani v EU devet (9) držav večji delež starejših nad 65 let, pri čemer je v teh državah živelo 41 % vsega prebivalstva EU. V državah, ki imajo večji delež starejših od 80 let, pa je v EU živelo celo 68 % prebivalcev.

Starejših je veliko, ne pa tudi najstarejših

Seveda drži, da je prebivalstvo Evropske unije med starejšimi v svetu in da je v državah s hitrejšo rastjo prebivalstva (npr. Indija, Kitajska) delež starejših nižji. Nekaj širši nabor držav imamo v bazah OECD, kjer spremljajo podatke za 50 držav (OECD sicer šteje 34 članic). Med navedenimi 50 državami zaseda Slovenija 14. mesto po deležu starejših. Toda edina smiselna primerjava glede deleža starejših je za Slovenijo vsekakor Evropska unija in v teh državah imamo torej trenutno celo nekoliko podpovprečen delež starejših. Poleg zgodovinskih podatkov pa EU objavlja tudi projekcije gibanja prebivalstva, kjer naj bi se delež starejših v Sloveniji povečeval nekaj hitreje.

Več naj bi odstopali v letih 2045-2065, po letu 2070 pa naj bi bil delež starejših od 65 let v Sloveniji spet na povprečju EU. Pri deležu starejših nad 80 let naj bi se okoli povprečja EU gibali ves čas po letu 2030, do takrat pa imamo celo nekaj manjši delež najstarejše populacije. Projekcije prebivalstva so seveda posebno na daljši rok dokaj nezanesljive, a v EU so pripravljene za vse države na enak način in zato jih lahko uporabljamo za primerjave položaja posamezne države. Iz njih sledi, da bo delež starejših v Sloveniji tudi v bodoče blizu povprečja EU. Nekaj večje odstopanje v negativno smer naj bi bilo le v sredini tega stoletja, a tudi takrat bo imelo precej držav večji delež starejših. 

Po trenutni starostni strukturi torej ne odstopamo od povprečja EU, značilno pa je tudi, da delež starejših prebivalcev med državami EU nima nekega statistično dokazljivega vpliva na delež smrtnosti zaradi covida. Na spodnji sliki je prikazano razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

Vidimo, da imamo veliko držav s večjim deležem starejših od 80 let, kot je značilno za Slovenijo (države desno na sliki), a so po deležu smrtnosti zaradi covida precej manj prizadete od naše države. Slovenija je po kazalcih smrtnosti na vrhu EU takoj pod Belgijo. Nižje deleže smrtnosti imajo tudi države s večji deležem starejšega prebivalstva (npr. Nemčija, Italija, Grčija ...). Predvsem pa je iz slike razvidno, da delež starejših nad 80 let ni v nikakršni korelaciji z deležem starejših ljudi, kar pomeni, da so na večjo ali manjšo smrtnost v posameznih državah vplivali drugi razlogi.

Razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

V nadaljevanju je prikazanih še nekaj podrobnejših grafov o trenutnih gibanjih v EU, dodatno pa tudi projekcije do leta 2100 po omenjenih projekcijah Eurostata. Na sliki je tako delež starejših nad 65 in nad 80 let, kjer se vidi, da smo danes pod povprečjem Evropske unije. Delež starejših bo z leti seveda naraščal, a podobno kot v EU - edino v letih 2045-65 naj bi bil delež v Sloveniji nekaj večji.

Ko gre za starejše nad 65 oziroma 80 let smo v Sloveniji danes pod povprečjem Evropske unije.

Delež starejših lahko pogledamo tudi kot odstopanje deleža v Sloveniji glede na povprečje EU, kar je prikazano v naslednji sliki. Večji skok naj bi bil torej v petdesetih letih. Grafu pa je dodano tudi odstopanje za delež starejših nad 70 in nad 80 let, kjer so gibanja podobna z nekaj nižjim odstotkom ter nekaj zamika. Delež populacije nad 80 let starosti naj bi bil nižje še najmanj naslednjih deset let, nato pa bi se več ali manj gibali okoli povprečja EU.

Večji skok v deležu starejših se Sloveniji obeta šele v naslednjih petdesetih letih.

Na četrti sliki pa je prikazano, koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija, dodatno pa tudi kolikšen del prebivalcev EU bi živel v teh državah.

Koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija.

Na koncu pa še slika, kjer je prikaz gibanja deleža starejših nad 65 let za vse države EU. Slovenija je prikazana z odebeljeno rdečo črto, ki kaže položaj naše države med vsemi državami (modra je povprečje EU). Iz slike se vidi, da naj bi v Sloveniji od povprečja odstopali edino sredi tega stoletja, sicer pa se delež starejšega prebivalstva ves čas gibje okoli povprečju EU.

Debela rdeča črta predstavlja Slovenijo: Smo "varno" v povprečju EU.

Vse to so seveda projekcije, za trenutno stanje pa lahko samo ugotovimo, da smo po deležu starejših približno na povprečju EU. Zaradi tega ne moremo sprejeti trditev, kako je ta delež v Sloveniji nekaj izjemnega med članicami EU. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni (statistično značilen) razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

A kot rečeno, resne analize o tem, kaj razlog za to, da je Slovenija med najbolj prizadetimi državami na svetu, kar se smrtnosti zaradi Covid-19 tiče, nimamo. Jo bomo pa potrebovali, če bomo želeli ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo v zadnjega pol leta in kdo bo nosil odgovornost za tisoče izgubljenih življenj.