Razkrivamo

Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu

Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro prebivalstvo, v resnici ni utemeljeno. Ne drži niti to, da imamo nadpovprečno visok delež starejših na 65 let. V tej kategoriji smo celo pod evropskim povprečjem. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

17.02.2021 22:04
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   EU   Covid-19   smrtnost   OECD   Evropska unija   starejši

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je bilo 20,3 %. Delež starejših prebivalcev je bil torej lani pri nas nesporno pod povprečjem EU.

V ponedeljkovi predstavitvi v parlamentu, ko je odgovarjal na konstruktivno nezaupnico, je predsednik vlade Janez Janša kot enega od ključnih razlogov za visoko smrtnost zaradi novega koronavirusa (Covid-19) izpostavil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Praviloma se delež starejših v večini statističnih poročil računa kot delež prebivalcev nad 65 let starosti v celotni populaciji, lahko pa seveda spremljamo tudi delež starejših od 80 let, ki so bili zaradi covida najbolj prizadeti. Glede na razpoložljive baze podatkov za države OECD in članice EU bi tej navedbi težko pritrdili ne glede na to, na katero populacijo starejših se nanaša. Izpostavljanje deleža starejših odraža splošno prepričanje, da imamo v Sloveniji nadpovprečni delež starejših in da bomo po demografskih gibanjih celo najbolj prizadeta država v Evropski uniji. Čeprav smo takšno oceno v Sloveniji sprejeli kot dejstvo, pa projekcije prebivalstva pripravljene s strani EU temu ne pritrjujejo.

 

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je znašalo 20,3 % (podatki Eurostata). Delež starejših prebivalcev je bil torej lani v Sloveniji nesporno pod povprečjem EU. Podobna so razmerja tudi pri deležu starejših nad 80 let, Deleže teh prebivalcev je bil lani v Sloveniji celo za desetino nižji od povprečja EU. To pomeni, da vsaj trenutno ne odstopamo od starostne strukture v Evropi oziroma da imamo celo nekoliko ugodnejše razmere. Podrobnejša analiza pokaže, da je imelo lani v EU devet (9) držav večji delež starejših nad 65 let, pri čemer je v teh državah živelo 41 % vsega prebivalstva EU. V državah, ki imajo večji delež starejših od 80 let, pa je v EU živelo celo 68 % prebivalcev.

 

 

Starejših je veliko, ne pa tudi najstarejših

 

Seveda drži, da je prebivalstvo Evropske unije med starejšimi v svetu in da je v državah s hitrejšo rastjo prebivalstva (npr. Indija, Kitajska) delež starejših nižji. Nekaj širši nabor držav imamo v bazah OECD, kjer spremljajo podatke za 50 držav (OECD sicer šteje 34 članic). Med navedenimi 50 državami zaseda Slovenija 14. mesto po deležu starejših. Toda edina smiselna primerjava glede deleža starejših je za Slovenijo vsekakor Evropska unija in v teh državah imamo torej trenutno celo nekoliko podpovprečen delež starejših. Poleg zgodovinskih podatkov pa EU objavlja tudi projekcije gibanja prebivalstva, kjer naj bi se delež starejših v Sloveniji povečeval nekaj hitreje.

 

Več naj bi odstopali v letih 2045-2065, po letu 2070 pa naj bi bil delež starejših od 65 let v Sloveniji spet na povprečju EU. Pri deležu starejših nad 80 let naj bi se okoli povprečja EU gibali ves čas po letu 2030, do takrat pa imamo celo nekaj manjši delež najstarejše populacije. Projekcije prebivalstva so seveda posebno na daljši rok dokaj nezanesljive, a v EU so pripravljene za vse države na enak način in zato jih lahko uporabljamo za primerjave položaja posamezne države. Iz njih sledi, da bo delež starejših v Sloveniji tudi v bodoče blizu povprečja EU. Nekaj večje odstopanje v negativno smer naj bi bilo le v sredini tega stoletja, a tudi takrat bo imelo precej držav večji delež starejših. 

 

Po trenutni starostni strukturi torej ne odstopamo od povprečja EU, značilno pa je tudi, da delež starejših prebivalcev med državami EU nima nekega statistično dokazljivega vpliva na delež smrtnosti zaradi covida. Na spodnji sliki je prikazano razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

Vidimo, da imamo veliko držav s večjim deležem starejših od 80 let, kot je značilno za Slovenijo (države desno na sliki), a so po deležu smrtnosti zaradi covida precej manj prizadete od naše države. Slovenija je po kazalcih smrtnosti na vrhu EU takoj pod Belgijo. Nižje deleže smrtnosti imajo tudi države s večji deležem starejšega prebivalstva (npr. Nemčija, Italija, Grčija ...). Predvsem pa je iz slike razvidno, da delež starejših nad 80 let ni v nikakršni korelaciji z deležem starejših ljudi, kar pomeni, da so na večjo ali manjšo smrtnost v posameznih državah vplivali drugi razlogi.

 

 

Razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

 

V nadaljevanju je prikazanih še nekaj podrobnejših grafov o trenutnih gibanjih v EU, dodatno pa tudi projekcije do leta 2100 po omenjenih projekcijah Eurostata. Na sliki je tako delež starejših nad 65 in nad 80 let, kjer se vidi, da smo danes pod povprečjem Evropske unije. Delež starejših bo z leti seveda naraščal, a podobno kot v EU - edino v letih 2045-65 naj bi bil delež v Sloveniji nekaj večji.

 

 

Ko gre za starejše nad 65 oziroma 80 let smo v Sloveniji danes pod povprečjem Evropske unije.

 

 

Delež starejših lahko pogledamo tudi kot odstopanje deleža v Sloveniji glede na povprečje EU, kar je prikazano v naslednji sliki. Večji skok naj bi bil torej v petdesetih letih. Grafu pa je dodano tudi odstopanje za delež starejših nad 70 in nad 80 let, kjer so gibanja podobna z nekaj nižjim odstotkom ter nekaj zamika. Delež populacije nad 80 let starosti naj bi bil nižje še najmanj naslednjih deset let, nato pa bi se več ali manj gibali okoli povprečja EU.

 

 

Večji skok v deležu starejših se Sloveniji obeta šele v naslednjih petdesetih letih.

 

 

Na četrti sliki pa je prikazano, koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija, dodatno pa tudi kolikšen del prebivalcev EU bi živel v teh državah.

 

 

Koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija.

 

 

Na koncu pa še slika, kjer je prikaz gibanja deleža starejših nad 65 let za vse države EU. Slovenija je prikazana z odebeljeno rdečo črto, ki kaže položaj naše države med vsemi državami (modra je povprečje EU). Iz slike se vidi, da naj bi v Sloveniji od povprečja odstopali edino sredi tega stoletja, sicer pa se delež starejšega prebivalstva ves čas gibje okoli povprečju EU.



Debela rdeča črta predstavlja Slovenijo: Smo "varno" v povprečju EU.

 

 

Vse to so seveda projekcije, za trenutno stanje pa lahko samo ugotovimo, da smo po deležu starejših približno na povprečju EU. Zaradi tega ne moremo sprejeti trditev, kako je ta delež v Sloveniji nekaj izjemnega med članicami EU. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni (statistično značilen) razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

 

A kot rečeno, resne analize o tem, kaj razlog za to, da je Slovenija med najbolj prizadetimi državami na svetu, kar se smrtnosti zaradi Covid-19 tiče, nimamo. Jo bomo pa potrebovali, če bomo želeli ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo v zadnjega pol leta in kdo bo nosil odgovornost za tisoče izgubljenih življenj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577