Razkrivamo

Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu

Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro prebivalstvo, v resnici ni utemeljeno. Ne drži niti to, da imamo nadpovprečno visok delež starejših na 65 let. V tej kategoriji smo celo pod evropskim povprečjem. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

17.02.2021 22:04
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   EU   Covid-19   smrtnost   OECD   Evropska unija   starejši

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je bilo 20,3 %. Delež starejših prebivalcev je bil torej lani pri nas nesporno pod povprečjem EU.

V ponedeljkovi predstavitvi v parlamentu, ko je odgovarjal na konstruktivno nezaupnico, je predsednik vlade Janez Janša kot enega od ključnih razlogov za visoko smrtnost zaradi novega koronavirusa (Covid-19) izpostavil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Praviloma se delež starejših v večini statističnih poročil računa kot delež prebivalcev nad 65 let starosti v celotni populaciji, lahko pa seveda spremljamo tudi delež starejših od 80 let, ki so bili zaradi covida najbolj prizadeti. Glede na razpoložljive baze podatkov za države OECD in članice EU bi tej navedbi težko pritrdili ne glede na to, na katero populacijo starejših se nanaša. Izpostavljanje deleža starejših odraža splošno prepričanje, da imamo v Sloveniji nadpovprečni delež starejših in da bomo po demografskih gibanjih celo najbolj prizadeta država v Evropski uniji. Čeprav smo takšno oceno v Sloveniji sprejeli kot dejstvo, pa projekcije prebivalstva pripravljene s strani EU temu ne pritrjujejo.

 

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je znašalo 20,3 % (podatki Eurostata). Delež starejših prebivalcev je bil torej lani v Sloveniji nesporno pod povprečjem EU. Podobna so razmerja tudi pri deležu starejših nad 80 let, Deleže teh prebivalcev je bil lani v Sloveniji celo za desetino nižji od povprečja EU. To pomeni, da vsaj trenutno ne odstopamo od starostne strukture v Evropi oziroma da imamo celo nekoliko ugodnejše razmere. Podrobnejša analiza pokaže, da je imelo lani v EU devet (9) držav večji delež starejših nad 65 let, pri čemer je v teh državah živelo 41 % vsega prebivalstva EU. V državah, ki imajo večji delež starejših od 80 let, pa je v EU živelo celo 68 % prebivalcev.

 

 

Starejših je veliko, ne pa tudi najstarejših

 

Seveda drži, da je prebivalstvo Evropske unije med starejšimi v svetu in da je v državah s hitrejšo rastjo prebivalstva (npr. Indija, Kitajska) delež starejših nižji. Nekaj širši nabor držav imamo v bazah OECD, kjer spremljajo podatke za 50 držav (OECD sicer šteje 34 članic). Med navedenimi 50 državami zaseda Slovenija 14. mesto po deležu starejših. Toda edina smiselna primerjava glede deleža starejših je za Slovenijo vsekakor Evropska unija in v teh državah imamo torej trenutno celo nekoliko podpovprečen delež starejših. Poleg zgodovinskih podatkov pa EU objavlja tudi projekcije gibanja prebivalstva, kjer naj bi se delež starejših v Sloveniji povečeval nekaj hitreje.

 

Več naj bi odstopali v letih 2045-2065, po letu 2070 pa naj bi bil delež starejših od 65 let v Sloveniji spet na povprečju EU. Pri deležu starejših nad 80 let naj bi se okoli povprečja EU gibali ves čas po letu 2030, do takrat pa imamo celo nekaj manjši delež najstarejše populacije. Projekcije prebivalstva so seveda posebno na daljši rok dokaj nezanesljive, a v EU so pripravljene za vse države na enak način in zato jih lahko uporabljamo za primerjave položaja posamezne države. Iz njih sledi, da bo delež starejših v Sloveniji tudi v bodoče blizu povprečja EU. Nekaj večje odstopanje v negativno smer naj bi bilo le v sredini tega stoletja, a tudi takrat bo imelo precej držav večji delež starejših. 

 

Po trenutni starostni strukturi torej ne odstopamo od povprečja EU, značilno pa je tudi, da delež starejših prebivalcev med državami EU nima nekega statistično dokazljivega vpliva na delež smrtnosti zaradi covida. Na spodnji sliki je prikazano razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

Vidimo, da imamo veliko držav s večjim deležem starejših od 80 let, kot je značilno za Slovenijo (države desno na sliki), a so po deležu smrtnosti zaradi covida precej manj prizadete od naše države. Slovenija je po kazalcih smrtnosti na vrhu EU takoj pod Belgijo. Nižje deleže smrtnosti imajo tudi države s večji deležem starejšega prebivalstva (npr. Nemčija, Italija, Grčija ...). Predvsem pa je iz slike razvidno, da delež starejših nad 80 let ni v nikakršni korelaciji z deležem starejših ljudi, kar pomeni, da so na večjo ali manjšo smrtnost v posameznih državah vplivali drugi razlogi.

 

 

Razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

 

V nadaljevanju je prikazanih še nekaj podrobnejših grafov o trenutnih gibanjih v EU, dodatno pa tudi projekcije do leta 2100 po omenjenih projekcijah Eurostata. Na sliki je tako delež starejših nad 65 in nad 80 let, kjer se vidi, da smo danes pod povprečjem Evropske unije. Delež starejših bo z leti seveda naraščal, a podobno kot v EU - edino v letih 2045-65 naj bi bil delež v Sloveniji nekaj večji.

 

 

Ko gre za starejše nad 65 oziroma 80 let smo v Sloveniji danes pod povprečjem Evropske unije.

 

 

Delež starejših lahko pogledamo tudi kot odstopanje deleža v Sloveniji glede na povprečje EU, kar je prikazano v naslednji sliki. Večji skok naj bi bil torej v petdesetih letih. Grafu pa je dodano tudi odstopanje za delež starejših nad 70 in nad 80 let, kjer so gibanja podobna z nekaj nižjim odstotkom ter nekaj zamika. Delež populacije nad 80 let starosti naj bi bil nižje še najmanj naslednjih deset let, nato pa bi se več ali manj gibali okoli povprečja EU.

 

 

Večji skok v deležu starejših se Sloveniji obeta šele v naslednjih petdesetih letih.

 

 

Na četrti sliki pa je prikazano, koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija, dodatno pa tudi kolikšen del prebivalcev EU bi živel v teh državah.

 

 

Koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija.

 

 

Na koncu pa še slika, kjer je prikaz gibanja deleža starejših nad 65 let za vse države EU. Slovenija je prikazana z odebeljeno rdečo črto, ki kaže položaj naše države med vsemi državami (modra je povprečje EU). Iz slike se vidi, da naj bi v Sloveniji od povprečja odstopali edino sredi tega stoletja, sicer pa se delež starejšega prebivalstva ves čas gibje okoli povprečju EU.



Debela rdeča črta predstavlja Slovenijo: Smo "varno" v povprečju EU.

 

 

Vse to so seveda projekcije, za trenutno stanje pa lahko samo ugotovimo, da smo po deležu starejših približno na povprečju EU. Zaradi tega ne moremo sprejeti trditev, kako je ta delež v Sloveniji nekaj izjemnega med članicami EU. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni (statistično značilen) razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

 

A kot rečeno, resne analize o tem, kaj razlog za to, da je Slovenija med najbolj prizadetimi državami na svetu, kar se smrtnosti zaradi Covid-19 tiče, nimamo. Jo bomo pa potrebovali, če bomo želeli ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo v zadnjega pol leta in kdo bo nosil odgovornost za tisoče izgubljenih življenj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.765
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.478
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 802
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997