Razkrivamo

Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu

Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro prebivalstvo, v resnici ni utemeljeno. Ne drži niti to, da imamo nadpovprečno visok delež starejših na 65 let. V tej kategoriji smo celo pod evropskim povprečjem. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

17.02.2021 22:04
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   EU   Covid-19   smrtnost   OECD   Evropska unija   starejši

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je bilo 20,3 %. Delež starejših prebivalcev je bil torej lani pri nas nesporno pod povprečjem EU.

V ponedeljkovi predstavitvi v parlamentu, ko je odgovarjal na konstruktivno nezaupnico, je predsednik vlade Janez Janša kot enega od ključnih razlogov za visoko smrtnost zaradi novega koronavirusa (Covid-19) izpostavil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Praviloma se delež starejših v večini statističnih poročil računa kot delež prebivalcev nad 65 let starosti v celotni populaciji, lahko pa seveda spremljamo tudi delež starejših od 80 let, ki so bili zaradi covida najbolj prizadeti. Glede na razpoložljive baze podatkov za države OECD in članice EU bi tej navedbi težko pritrdili ne glede na to, na katero populacijo starejših se nanaša. Izpostavljanje deleža starejših odraža splošno prepričanje, da imamo v Sloveniji nadpovprečni delež starejših in da bomo po demografskih gibanjih celo najbolj prizadeta država v Evropski uniji. Čeprav smo takšno oceno v Sloveniji sprejeli kot dejstvo, pa projekcije prebivalstva pripravljene s strani EU temu ne pritrjujejo.

 

Delež prebivalstva nad 65 let je bil lani v Sloveniji 19,8 % celotne populacije, povprečje za 27 članic EU pa je znašalo 20,3 % (podatki Eurostata). Delež starejših prebivalcev je bil torej lani v Sloveniji nesporno pod povprečjem EU. Podobna so razmerja tudi pri deležu starejših nad 80 let, Deleže teh prebivalcev je bil lani v Sloveniji celo za desetino nižji od povprečja EU. To pomeni, da vsaj trenutno ne odstopamo od starostne strukture v Evropi oziroma da imamo celo nekoliko ugodnejše razmere. Podrobnejša analiza pokaže, da je imelo lani v EU devet (9) držav večji delež starejših nad 65 let, pri čemer je v teh državah živelo 41 % vsega prebivalstva EU. V državah, ki imajo večji delež starejših od 80 let, pa je v EU živelo celo 68 % prebivalcev.

 

 

Starejših je veliko, ne pa tudi najstarejših

 

Seveda drži, da je prebivalstvo Evropske unije med starejšimi v svetu in da je v državah s hitrejšo rastjo prebivalstva (npr. Indija, Kitajska) delež starejših nižji. Nekaj širši nabor držav imamo v bazah OECD, kjer spremljajo podatke za 50 držav (OECD sicer šteje 34 članic). Med navedenimi 50 državami zaseda Slovenija 14. mesto po deležu starejših. Toda edina smiselna primerjava glede deleža starejših je za Slovenijo vsekakor Evropska unija in v teh državah imamo torej trenutno celo nekoliko podpovprečen delež starejših. Poleg zgodovinskih podatkov pa EU objavlja tudi projekcije gibanja prebivalstva, kjer naj bi se delež starejših v Sloveniji povečeval nekaj hitreje.

 

Več naj bi odstopali v letih 2045-2065, po letu 2070 pa naj bi bil delež starejših od 65 let v Sloveniji spet na povprečju EU. Pri deležu starejših nad 80 let naj bi se okoli povprečja EU gibali ves čas po letu 2030, do takrat pa imamo celo nekaj manjši delež najstarejše populacije. Projekcije prebivalstva so seveda posebno na daljši rok dokaj nezanesljive, a v EU so pripravljene za vse države na enak način in zato jih lahko uporabljamo za primerjave položaja posamezne države. Iz njih sledi, da bo delež starejših v Sloveniji tudi v bodoče blizu povprečja EU. Nekaj večje odstopanje v negativno smer naj bi bilo le v sredini tega stoletja, a tudi takrat bo imelo precej držav večji delež starejših. 

 

Po trenutni starostni strukturi torej ne odstopamo od povprečja EU, značilno pa je tudi, da delež starejših prebivalcev med državami EU nima nekega statistično dokazljivega vpliva na delež smrtnosti zaradi covida. Na spodnji sliki je prikazano razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

Vidimo, da imamo veliko držav s večjim deležem starejših od 80 let, kot je značilno za Slovenijo (države desno na sliki), a so po deležu smrtnosti zaradi covida precej manj prizadete od naše države. Slovenija je po kazalcih smrtnosti na vrhu EU takoj pod Belgijo. Nižje deleže smrtnosti imajo tudi države s večji deležem starejšega prebivalstva (npr. Nemčija, Italija, Grčija ...). Predvsem pa je iz slike razvidno, da delež starejših nad 80 let ni v nikakršni korelaciji z deležem starejših ljudi, kar pomeni, da so na večjo ali manjšo smrtnost v posameznih državah vplivali drugi razlogi.

 

 

Razmerje med deležem starejših nad 80 let po posameznih državah EU ter številom smrti zaradi covid (kot delež celotne populacije).

 

 

V nadaljevanju je prikazanih še nekaj podrobnejših grafov o trenutnih gibanjih v EU, dodatno pa tudi projekcije do leta 2100 po omenjenih projekcijah Eurostata. Na sliki je tako delež starejših nad 65 in nad 80 let, kjer se vidi, da smo danes pod povprečjem Evropske unije. Delež starejših bo z leti seveda naraščal, a podobno kot v EU - edino v letih 2045-65 naj bi bil delež v Sloveniji nekaj večji.

 

 

Ko gre za starejše nad 65 oziroma 80 let smo v Sloveniji danes pod povprečjem Evropske unije.

 

 

Delež starejših lahko pogledamo tudi kot odstopanje deleža v Sloveniji glede na povprečje EU, kar je prikazano v naslednji sliki. Večji skok naj bi bil torej v petdesetih letih. Grafu pa je dodano tudi odstopanje za delež starejših nad 70 in nad 80 let, kjer so gibanja podobna z nekaj nižjim odstotkom ter nekaj zamika. Delež populacije nad 80 let starosti naj bi bil nižje še najmanj naslednjih deset let, nato pa bi se več ali manj gibali okoli povprečja EU.

 

 

Večji skok v deležu starejših se Sloveniji obeta šele v naslednjih petdesetih letih.

 

 

Na četrti sliki pa je prikazano, koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija, dodatno pa tudi kolikšen del prebivalcev EU bi živel v teh državah.

 

 

Koliko držav naj bi imelo v posameznem letu projekcije večji delež starejših od 65 let kot Slovenija.

 

 

Na koncu pa še slika, kjer je prikaz gibanja deleža starejših nad 65 let za vse države EU. Slovenija je prikazana z odebeljeno rdečo črto, ki kaže položaj naše države med vsemi državami (modra je povprečje EU). Iz slike se vidi, da naj bi v Sloveniji od povprečja odstopali edino sredi tega stoletja, sicer pa se delež starejšega prebivalstva ves čas gibje okoli povprečju EU.



Debela rdeča črta predstavlja Slovenijo: Smo "varno" v povprečju EU.

 

 

Vse to so seveda projekcije, za trenutno stanje pa lahko samo ugotovimo, da smo po deležu starejših približno na povprečju EU. Zaradi tega ne moremo sprejeti trditev, kako je ta delež v Sloveniji nekaj izjemnega med članicami EU. Pregled gibanj po vseh državah EU vsekakor pokaže, da delež starejših v Sloveniji ni mogel biti neposredni (statistično značilen) razlog za število smrti zaradi covida. Na tem mestu ne moremo ugotoviti, še manj pa špekulirati, kaj je potemtakem bil razlog za tako visoko smrtnost v Sloveniji - in to navkljub vsem ukrepom. Je razlog res le v nespoštovanju vladnih ukrepov, ali pa gre morebiti za kake sistemske napake, ki jih ne znamo identificirati. Možno je tudi to, da so bile napake pri obvladovanju epidemije storjene s strani vlade ali stroke.

 

A kot rečeno, resne analize o tem, kaj razlog za to, da je Slovenija med najbolj prizadetimi državami na svetu, kar se smrtnosti zaradi Covid-19 tiče, nimamo. Jo bomo pa potrebovali, če bomo želeli ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo v zadnjega pol leta in kdo bo nosil odgovornost za tisoče izgubljenih življenj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
17
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.830
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.552
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.587
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.258
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.406
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017