Komentar

Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima

Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni zgodovini Evrope s silo zasegla del ozemlja neodvisne države in posledično destabilizirala ter zamajala evropski in svetovni varnostni sistem. V tem času je bilo po podatkih iz uradnih evidenc več kot 50.000 ukrajinskih državljanov prisiljenih zapustiti Krim. Po različnih ocenah pa število ruskih državljanov, ki so se iz notranjosti Rusije preselili na polotok, presega 500.000 ljudi. Dejansko število priseljencev pa je precej višje.

 

18.02.2021 21:42
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Ukrajina   Rusija   Krim   okupacija   2014   Tatari   OZN   Krimska platforma   Mykhailo Brodovych

Ukrajina je iskreno hvaležna Sloveniji ne le za njeno podporo, temveč tudi za njeno sodelovanje pri pripravi številnih resolucij, ki odražajo zavezanost Slovenije temeljnim načelom in normam mednarodnega prava. 

 

Rusija vsako leto poskuša znova in znova krepiti svojo moč na Krimu tako z zatiranjem drugače mislečih, kot tudi z zatiranjem na polotoku narodnih manjšin. Kljub številnim pobudam Ukrajine za mirno reševanje konflikta se ruska oborožena agresija nadaljuje, kremeljska vlada pa še naprej krši norme in načela mednarodnega prava. Ruska oblast sistematično krši politične pravice krimskih Tatarov, ki so avtohtoni narod na Krimu. Od leta 2016 dalje je delovanje medžlisa (parlamenta) krimsko tatarskega naroda prepovedano, ne ozirajoč se na številne resolucije Generalne skupščine OZN o položaju človekovih pravic na okupiranem Krimu. Več kot 100 ukrajinskih državljanov je še vedno nezakonito priprtih oziroma zaprtih na Krimu in v Rusiji zaradi politično motiviranih obtožb in očitkov. Večina pripornikov je krimskih Tatarov.

 

Ruske okupacijske oblasti so odgovorne za mučenje in nezakonite aretacije, za samovoljna pridržanja, pa tudi za nekaznovanost svojih varnostnih organov za vsa storjena kazniva dejanja, za kriminalizacijo svobode izražanja na družbenih omrežjih in za vmešavanje v delovanje medijev ter organizacij za človekove pravice. Vsa ta dejstva so dokumentirana v resolucijah Generalne skupščine OZN Položaj človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini (št. 71/205 z dne 19. decembra 2016, št. 72/190 z dne 19. decembra 2017, št. 73/263 z dne 22. decembra 2018, št. 74/168 z dne 18. decembra 2019 in št. 75/192 z dne 16. decembra 2020) ter v ustreznih poročilih generalnega sekretarja OZN.

 

Ukrajina je iskreno hvaležna Sloveniji ne le za njeno podporo, temveč tudi za njeno sodelovanje pri pripravi številnih resolucij, ki odražajo zavezanost Slovenije temeljnim načelom in normam mednarodnega prava. 

 

Rusija še naprej izvaja "nasilne demografske spremembe". Po podatkih iz uradnih evidenc je bilo od leta 2014 dalje več kot 50.000 ukrajinskih državljanov prisiljenih zapustiti Krim. Po različnih ocenah pa število ruskih državljanov, ki so se iz notranjosti Rusije preselili na polotok, presega 500.000 ljudi. Samo leta 2020 se je na Krim v 9 mesecih preselilo vsaj 43.000 ruskih državljanov. Dejansko število priseljencev pa je precej višje.

 

Nepretrgoma se brutalno izvajata nezakonita odtujitev in privatizacija ukrajinskega državnega premoženja. Tako so decembra 2020 podružnice Banke Rusija kupile ukrajinsko državno podjetje Vina Massandra, januarja 2021 pa so vplivni ruski poslovneži kupili tovarno vin in konjakov Koktebel.

 

Rusija še naprej deluje v smeri, da bo Krim z vsem pripadajočim obmorskim območjem postal vojaško oporišče v Azovski in Črnomorski regiji. V primerjavi z obdobjem pred okupacijo je Rusija na polotoku za več kot dvakrat povečala število vojakov, in sicer iz 12.500 na več kot 32.500. Ta vojaški kontingent vključuje tudi 410 oklepnih vozil, več kot 195 tankov, 50 helikopterjev in 100 letal. Med okupacijo Krima so kremeljske oblasti na polotoku pripravile krimsko vojaško infrastrukturo za namestitev jedrskega orožja, vključno z obnovo sovjetske infrastrukture za shranjevanje jedrskih bojnih glav. Tam so že nameščeni potencialni nosilci jedrskega orožja, kot so vojne ladje, raketni sistemi kratkega dosega in vojaška oziroma bojna letala. 

  

Zaradi okrepitve odziva in konsolidacije ukrepov mednarodne skupnosti proti okupaciji Krima ter drugih s tem povezanih kršitev mednarodnega prava s strani Rusije je bila na pobudo Ukrajine ustanovljena Krimska platforma, ki je nove oblika za konzultacije in koordinacijo delovanja. Končni cilj Platforme je doseči morebitno deokupacijo Krima. Delovanje Platforme bo sfokusirano na 5 prednostnih področij:

 

* politika nepriznavanja,

 

* varnost, vključno s svobodo plovbe,

 

* učinkovitost sankcij proti države - agresorja in podaljšanje sankcij,

 

* mednarodno humanitarno pravo in varstvo človekovih pravic,

 

* omilitev škodljivih vplivov na gospodarstvo in okolje. 

 

 

Otvoritveni vrh Krimske platforme se bo predvidoma odvil v Kijevu 23. avgusta 2021.

 

Hkrati je za zagotovitev učinkovite mednarodne politike nepriznavanja poskusa priključitve Krima, nasprotovanja agresivni politiki Moskve v Azovskem morju in sprožitve postopka deokupacije polotoka nujno potrebno bistveno okrepiti sektorske in osebne sankcije zaradi dogodkov na Krimu. 

 

Prepričan sem, da je vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine potrebna ne le za zagotovitev prihodnosti našega naroda, temveč gre za pogoj za obnovitev zaupanja v evropski in svetovni varnostni sistem, ki bi moral temeljiti na brezpogojnem spoštovanju norm mednarodnega prava s strani vseh civiliziranih držav in takojšnjem ukrepanju zoper vsakega kršitelja.

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Sloveniji.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Koprive v mestu Gogi
2
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.755
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.417
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.510
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.366
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 2.001
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.247
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.203
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.193
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.127