Komentar

Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju

Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države, so pa dnevi, ko mi pomeni največ; ko mi postane presečišče med religijo, filozofijo in umetnostjo. H kulturi se je potrebno vedno znova vračati, je nerazložljiva nujnost. Šele kultura nam da večini verodostojnost izjavljanja. Meni jo daje umetnost. Pospeši mi jedrno energijo, ta pa me smiselno vodi.

21.02.2021 05:38
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   futurizem   antiopera   Zmaga nad soncem   Kazimir Malevič   El Lisicki   Luna park   Sankt Peterburg   Ljubimir Micić

"Tu smo se zbrali samo zato, da izzovemo svet proti sebi!" je bil prvi stavek otvoritvenega govora Kazimirja Maleviča na vseruskem kongresu futurističnih pesnikov-anarhistov leta 1913.

Moj poklic je odvisen od očesa. Ne bom pozabil strahu mojega očeta, ko je začel slepeti na levo oko. "Ko razmišljam o očesu, zadrhtim", pravi Charles Darwin. Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države, so pa dnevi, ko mi pomeni največ; ko mi postane presečišče med religijo, filozofijo in umetnostjo. H kulturi se je potrebno vedno znova vračati, je nerazložljiva nujnost. Šele kultura nam da večini verodostojnost izjavljanja. Meni jo daje umetnost. Pospeši mi jedrno energijo, ta pa me smiselno vodi.

 

Zame se je vse začelo 3. decembra leta 1913, ko je bila prvič uprizorjena futuristična fono-semantična opera Zmaga nad soncem v teatru Luna park v Sankt Peterburgu. Dan pred tem je bila na ta istem odru uprizorjena Tragedija Majakovski. To sta bila v dveh dneh dva preloma dogodka tako za poezijo, kot za gledališče in vizulano umetnost hkrati. Do druge anti-opere z naslovom Premagana vojna zaradi škandalov in totalnega bankrota obeh predstav ni nikoli prišlo.

 

Anti-opera Zmaga nad soncem avtorjev Velimirja Hlebnikova (prolog), Mihaila Matjušina (glasba), Kazimirja Maleviča (scenografija) in Alekseja Kručoniha (libreto) je zagotovo najbolj mitizirana avantgardna predstava minulega stoletja. Vedno znova se vračam k njej. Njena provokacija je bila natančno projektirana: vse je bilo posvečeno novim estetskim ciljem.

 

"Tu smo se zbrali samo zato, da izzovemo svet proti sebi!" je bil prvi stavek otvoritvenega govora Kazimirja Maleviča na vseruskem kongresu futurističnih pesnikov-anarhistov 18. in 19. julija 1913 v kraju Uusikirkko (današnja Finska). Iz ohranjene fotodokumentacije se vidi, da so futuristi med tem, ko so se pripravljali na decembrsko produkcijo, živeli poletno čehovljansko atmosfero. Danes anti-opero Zmaga nad soncem razumemo kot eno od prelomnic svetovne gledališke zgodovine. Njena osrednja sestavina ni bilo petje, temveč vizualna abstrakcija. Njene asimetrične kompozicije so bile polne anti-prizorov, ki so jih sprožali zaumni protagonisti. Iz verzov je vela slovanomorfična melodičnost. To je bila vizja novih za nove; tako je El Lisicki deset let kasneje v Projektu za uveljavitev novega (PROUN) seštel v enem stavku njen pomen. Novo kot najnovejše. Novo kot lepo, ker je novo. Novo, ker je dejansko novo.

 

Združeno umetniško delo je vsebovalo totalno anti-kompozicijo, abstraktno vizualizacijo in zaumno poetičnost. Vse to hkrati. Iz nje je vela izrazita naklonjenost do ljudskih oblik gledališča. Tudi zato je bil v njej prisoten pitoresken kolorit. Današnji komentar nima namena še dodatno mitizirati predstave Zmaga nad soncem, še manj pa dekonstruirati mit o njej. Z današnjim komentarjem vam želim pokazati enega od primerov razvojne logike gledališke umetnosti. Manifestirati vam želim razvojno umetnost, ki stoji na nasprotnih postulatih od sodobne umetnosti. 

 

Deset let kasneje, po praizvedbi Zmage nad soncem, je suprematist El Lisicki projektiral iz njenega libreta popolnoma novo scensko interpretacijo. Operne persone je oblikoval kot figurinese, kot ogromne gledališke automatone.

 

 

Digresija I.: Automaton je samodejen umetniški robot.

 

Do same realizacije zaradi zahtevnosti gigantskih automatonov ni nikoli prišlo, a je že v samem konceptualnem izhodišču vsebovalo razvojno logiko. Ukinjalo je telo igralca in njegovo figurativnost, praizvedba predstave jo je do neke mere še upoštevala. El Lisicki je bil prvi, ki je sintetiziral idejo suprematizma in konstruktivizma. Gledališko-vizualna misija El Lisickega je bila zamenjati operne akterje Zmage nad soncem z velikanskimi elektromehanskimi skulpturami. Načrte za figurinese je razstavil leta 1923 v Hannovru. Iz Malevičevih kubo-futurističnih formatov je izpeljal deset svojih verzij protagonistov Zmage nad soncem. Transformiral jih je s pomočjo kinetične logike. 

 

Smo na zahtevni točki, bodimo pozorni! V praizvedbi leta 1913 so se izvajalci-študentje umetnosti premikali po svoji mehansko določeni mizansceni. Vsi odnosi so se odigrali pred horizontom, na katerega je Malevič naslikal črn kvadrat. Leta 1923 pa je El Lisicki igralce zamenjal z avtomatoni. S pomočjo njihove krožne kinetike je načrtoval izoblikovati monumnetalne skulpture, ki bi se v končnici spremenile v arhitekturo.

 

 

Digresija II.: Ne obstaja avantgarda, ki bi zmogla vzpostaviti tehtno distanco do same sebe (Branimir Donat). Konec digresije.  

 

El Lisicki je v svoji interpretaciji Zmage nad soncem popolnoma zapustil humorno intonacijo, ki je bila prisotna v praizvedbi zaradi pevsko-igralske naivnosti. Samo pomislimo; čisto pri vsaki operi po letu 1899 bi lahko v dvorani umrli od smeha. S svojim analitičnim pristopom in načrtovno monumentalnostjo je sproduciral skulpturalno resnost. Če je Zmaga nad soncem Kručoniha, Maleviča, Hlebnikova in Matjušina dobeseden napad na vse odrske konvencije, je El Lisicki s svojo razvojno logiko v celoti prevrednotil njena ironična izhodišča. S svojo resnostjo je Zmagi nad soncem za nazaj dodelil status prelomne umetnine.

 

Teleoza! Sedemdeset let kasneje smo postgravitacijski umetniki z metodo Noordung:: 1995 – 2045 z zamenjavo po smrti nadomestili igralca: v prvem koraku (a.) s tehno abstraktom, v drugem koraku (b.) z umetniškim satelitom.  Metoda vsebuje ponovitve predstav vsakih deset let ob isti uri z istimi igralci. V končnici pa bomo leta 2045 njihove tehno abstrakte - umetniške satelite namestili na evkatorialni orbiti. S substitucijo igralčevega telesa z umbotom smo postgravitacijski umetniki razvili tehno konceptualizacijo. Nabor našega vedenja in znanja o Zmagi nad soncem smo v določenem trenutku perobrazili v spoznanje. El Lisicki je preoblikoval igralčevo telesnost z elektromehanskimi skulpturami, postgravitacijski umetniki pa smo zamenjali igralčevo telesnost s pomočjo procesualnosti in pretokom časa z mehatronskimi umetniškimi sateliti. Ti bodo oddajali iz orbite tako na Zemljo, kot v globino vesolja bio-informacije o igralčevi telesni navzočnosti.

 

 

Povratek na začetek: Ljubomir Micić, umetniški direktor stilne formacije zenitizem je leta 1922 v dvojini številki Zenita 17/18, objavil prolog za opero Zmaga nad soncem. Pod besedilom je bil podpisan Velimir Hlebnikov. Tik ob besedilu pa je bila objavljena skica kostuma El Lisickega, ki je bila prvič javno razstavljena leto kasneje na omenjeni razstavi v Hannovru. Ob praizvedbi leta 1913 je bilo vse malce drugače, kot je bilo objavljeno v Zenitu. Toda vseeno so bile to nadvse dragocene umetniške informacije. Načelno bi jih lahko ob izidu prebral tudi Srečko Kosovel.

 

Uvod v libreto Zmage nad soncem sem prvič prebral v reviji Zenit leta 1979. Scenske in kostumske osnutke pa sem prvič videl leta 1980 v knjigi Malevič / Suprematizem. Celotno besedilo libreta pa je bilo objavljeno šele leta 1985 v hrvaščini, v odličnem zborniku revije Prolog z naslovom Sovjetska gledališka avantgarda. A je moralo miniti desetletje, da smo naše vedenje in znanje spremenili v spoznanje. Z Dunjo Zupančič in kasneje z Miho Turšičem smo vstopili v območje zamenjav igralskih teles z mehatronskimi antenami in umetniškimi sateliti. Slednje smo konceptualno in procesualno opremili s tremi programskimi enotami: z biologiko, biomehatroniko in biografiko samo zato, da nikoli ne pozabimo imen in priimkov igralk in igralcev ter njihovih biomehanskih naporov. Brez njih nikoli ne bi bilo gledališča.

 

In za konec, beseda tedna: teleoza (teleos, popolnost) kot razvoj k popolnejšemu stanju, izpopolnjevanje. Vse v umetnosti teži k teleozi.

 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Koprive v mestu Gogi
2
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.756
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.419
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.512
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.370
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 2.003
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.244
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.248
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.205
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.193
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.128