Komentar

Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju

Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države, so pa dnevi, ko mi pomeni največ; ko mi postane presečišče med religijo, filozofijo in umetnostjo. H kulturi se je potrebno vedno znova vračati, je nerazložljiva nujnost. Šele kultura nam da večini verodostojnost izjavljanja. Meni jo daje umetnost. Pospeši mi jedrno energijo, ta pa me smiselno vodi.

21.02.2021 05:38
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   futurizem   antiopera   Zmaga nad soncem   Kazimir Malevič   El Lisicki   Luna park   Sankt Peterburg   Ljubimir Micić

"Tu smo se zbrali samo zato, da izzovemo svet proti sebi!" je bil prvi stavek otvoritvenega govora Kazimirja Maleviča na vseruskem kongresu futurističnih pesnikov-anarhistov leta 1913.

Moj poklic je odvisen od očesa. Ne bom pozabil strahu mojega očeta, ko je začel slepeti na levo oko. "Ko razmišljam o očesu, zadrhtim", pravi Charles Darwin. Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države, so pa dnevi, ko mi pomeni največ; ko mi postane presečišče med religijo, filozofijo in umetnostjo. H kulturi se je potrebno vedno znova vračati, je nerazložljiva nujnost. Šele kultura nam da večini verodostojnost izjavljanja. Meni jo daje umetnost. Pospeši mi jedrno energijo, ta pa me smiselno vodi.

 

Zame se je vse začelo 3. decembra leta 1913, ko je bila prvič uprizorjena futuristična fono-semantična opera Zmaga nad soncem v teatru Luna park v Sankt Peterburgu. Dan pred tem je bila na ta istem odru uprizorjena Tragedija Majakovski. To sta bila v dveh dneh dva preloma dogodka tako za poezijo, kot za gledališče in vizulano umetnost hkrati. Do druge anti-opere z naslovom Premagana vojna zaradi škandalov in totalnega bankrota obeh predstav ni nikoli prišlo.

 

Anti-opera Zmaga nad soncem avtorjev Velimirja Hlebnikova (prolog), Mihaila Matjušina (glasba), Kazimirja Maleviča (scenografija) in Alekseja Kručoniha (libreto) je zagotovo najbolj mitizirana avantgardna predstava minulega stoletja. Vedno znova se vračam k njej. Njena provokacija je bila natančno projektirana: vse je bilo posvečeno novim estetskim ciljem.

 

"Tu smo se zbrali samo zato, da izzovemo svet proti sebi!" je bil prvi stavek otvoritvenega govora Kazimirja Maleviča na vseruskem kongresu futurističnih pesnikov-anarhistov 18. in 19. julija 1913 v kraju Uusikirkko (današnja Finska). Iz ohranjene fotodokumentacije se vidi, da so futuristi med tem, ko so se pripravljali na decembrsko produkcijo, živeli poletno čehovljansko atmosfero. Danes anti-opero Zmaga nad soncem razumemo kot eno od prelomnic svetovne gledališke zgodovine. Njena osrednja sestavina ni bilo petje, temveč vizualna abstrakcija. Njene asimetrične kompozicije so bile polne anti-prizorov, ki so jih sprožali zaumni protagonisti. Iz verzov je vela slovanomorfična melodičnost. To je bila vizja novih za nove; tako je El Lisicki deset let kasneje v Projektu za uveljavitev novega (PROUN) seštel v enem stavku njen pomen. Novo kot najnovejše. Novo kot lepo, ker je novo. Novo, ker je dejansko novo.

 

Združeno umetniško delo je vsebovalo totalno anti-kompozicijo, abstraktno vizualizacijo in zaumno poetičnost. Vse to hkrati. Iz nje je vela izrazita naklonjenost do ljudskih oblik gledališča. Tudi zato je bil v njej prisoten pitoresken kolorit. Današnji komentar nima namena še dodatno mitizirati predstave Zmaga nad soncem, še manj pa dekonstruirati mit o njej. Z današnjim komentarjem vam želim pokazati enega od primerov razvojne logike gledališke umetnosti. Manifestirati vam želim razvojno umetnost, ki stoji na nasprotnih postulatih od sodobne umetnosti. 

 

Deset let kasneje, po praizvedbi Zmage nad soncem, je suprematist El Lisicki projektiral iz njenega libreta popolnoma novo scensko interpretacijo. Operne persone je oblikoval kot figurinese, kot ogromne gledališke automatone.

 

 

Digresija I.: Automaton je samodejen umetniški robot.

 

Do same realizacije zaradi zahtevnosti gigantskih automatonov ni nikoli prišlo, a je že v samem konceptualnem izhodišču vsebovalo razvojno logiko. Ukinjalo je telo igralca in njegovo figurativnost, praizvedba predstave jo je do neke mere še upoštevala. El Lisicki je bil prvi, ki je sintetiziral idejo suprematizma in konstruktivizma. Gledališko-vizualna misija El Lisickega je bila zamenjati operne akterje Zmage nad soncem z velikanskimi elektromehanskimi skulpturami. Načrte za figurinese je razstavil leta 1923 v Hannovru. Iz Malevičevih kubo-futurističnih formatov je izpeljal deset svojih verzij protagonistov Zmage nad soncem. Transformiral jih je s pomočjo kinetične logike. 

 

Smo na zahtevni točki, bodimo pozorni! V praizvedbi leta 1913 so se izvajalci-študentje umetnosti premikali po svoji mehansko določeni mizansceni. Vsi odnosi so se odigrali pred horizontom, na katerega je Malevič naslikal črn kvadrat. Leta 1923 pa je El Lisicki igralce zamenjal z avtomatoni. S pomočjo njihove krožne kinetike je načrtoval izoblikovati monumnetalne skulpture, ki bi se v končnici spremenile v arhitekturo.

 

 

Digresija II.: Ne obstaja avantgarda, ki bi zmogla vzpostaviti tehtno distanco do same sebe (Branimir Donat). Konec digresije.  

 

El Lisicki je v svoji interpretaciji Zmage nad soncem popolnoma zapustil humorno intonacijo, ki je bila prisotna v praizvedbi zaradi pevsko-igralske naivnosti. Samo pomislimo; čisto pri vsaki operi po letu 1899 bi lahko v dvorani umrli od smeha. S svojim analitičnim pristopom in načrtovno monumentalnostjo je sproduciral skulpturalno resnost. Če je Zmaga nad soncem Kručoniha, Maleviča, Hlebnikova in Matjušina dobeseden napad na vse odrske konvencije, je El Lisicki s svojo razvojno logiko v celoti prevrednotil njena ironična izhodišča. S svojo resnostjo je Zmagi nad soncem za nazaj dodelil status prelomne umetnine.

 

Teleoza! Sedemdeset let kasneje smo postgravitacijski umetniki z metodo Noordung:: 1995 – 2045 z zamenjavo po smrti nadomestili igralca: v prvem koraku (a.) s tehno abstraktom, v drugem koraku (b.) z umetniškim satelitom.  Metoda vsebuje ponovitve predstav vsakih deset let ob isti uri z istimi igralci. V končnici pa bomo leta 2045 njihove tehno abstrakte - umetniške satelite namestili na evkatorialni orbiti. S substitucijo igralčevega telesa z umbotom smo postgravitacijski umetniki razvili tehno konceptualizacijo. Nabor našega vedenja in znanja o Zmagi nad soncem smo v določenem trenutku perobrazili v spoznanje. El Lisicki je preoblikoval igralčevo telesnost z elektromehanskimi skulpturami, postgravitacijski umetniki pa smo zamenjali igralčevo telesnost s pomočjo procesualnosti in pretokom časa z mehatronskimi umetniškimi sateliti. Ti bodo oddajali iz orbite tako na Zemljo, kot v globino vesolja bio-informacije o igralčevi telesni navzočnosti.

 

 

Povratek na začetek: Ljubomir Micić, umetniški direktor stilne formacije zenitizem je leta 1922 v dvojini številki Zenita 17/18, objavil prolog za opero Zmaga nad soncem. Pod besedilom je bil podpisan Velimir Hlebnikov. Tik ob besedilu pa je bila objavljena skica kostuma El Lisickega, ki je bila prvič javno razstavljena leto kasneje na omenjeni razstavi v Hannovru. Ob praizvedbi leta 1913 je bilo vse malce drugače, kot je bilo objavljeno v Zenitu. Toda vseeno so bile to nadvse dragocene umetniške informacije. Načelno bi jih lahko ob izidu prebral tudi Srečko Kosovel.

 

Uvod v libreto Zmage nad soncem sem prvič prebral v reviji Zenit leta 1979. Scenske in kostumske osnutke pa sem prvič videl leta 1980 v knjigi Malevič / Suprematizem. Celotno besedilo libreta pa je bilo objavljeno šele leta 1985 v hrvaščini, v odličnem zborniku revije Prolog z naslovom Sovjetska gledališka avantgarda. A je moralo miniti desetletje, da smo naše vedenje in znanje spremenili v spoznanje. Z Dunjo Zupančič in kasneje z Miho Turšičem smo vstopili v območje zamenjav igralskih teles z mehatronskimi antenami in umetniškimi sateliti. Slednje smo konceptualno in procesualno opremili s tremi programskimi enotami: z biologiko, biomehatroniko in biografiko samo zato, da nikoli ne pozabimo imen in priimkov igralk in igralcev ter njihovih biomehanskih naporov. Brez njih nikoli ne bi bilo gledališča.

 

In za konec, beseda tedna: teleoza (teleos, popolnost) kot razvoj k popolnejšemu stanju, izpopolnjevanje. Vse v umetnosti teži k teleozi.

 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.584
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.610
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.060
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.084
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 903