Takšne trditve so absurdne, bizarne in nore, ampak na spletu boste našli poplavo "informacij" o povezavi med Adolfom Hitlerjem in Angelo Merkel. Obstajajo celo "strokovnjaki", ki so primerjali obrazne poteze Hitlerjeve matere in mlade Merklove - in odkrili neverjetno podobnost (no, saj je tudi Delov novinar nekoč "odkril" podobno ujemanje med kardinalom Francem Rodetom in nekim Petrom Stelzerjem iz Nemčije, pa se je zadeva končala na sodišču, kjer je osramočeno Delo pristalo na poravnavo, opravičilo in plačilo lepe odškodnine za objavljene laži. Bizarnosti iz podpodja spleta pač ne morejo in ne smejo pristati na jedilniku etabliranih mainstream medijev). Da se "nacistka" Angela redno pojavlja v nadzorovanih turških medijih, ni presenečenje. Za Erdogan pašo je Nemčija eden glavnih sovražnikov v Evropski uniji, zmerjanje s Hitlerjem in nacisti pa v Turčiji ni nič posebnega. Kadar Nemci naredijo kaj, kar režimu v Ankari ni povšeči, se usuje toča po ključnih berlinskih politikih. Če niso nacisti, so pa vsaj geji ... Dialektika je preprosta.

Merklovo imajo sicer radi tudi protestniki v Moskvi, sploh tisti, ki podpirajo Putina. Tudi v Grčiji so jo oboževali v času bail-outa in socialnih nemirov. Redno se je pojavljala kot maskota na demonstracijah v Atenah in drugih grških mestih. Ko se je socialno-ekonomska situacija v zibelki evropske kulture in civilizacije umirila, so počasi pozabili tudi na "nacistično poreklo" nemške kanclerke.

Pa pojdimo še nekoliko globlje v drobovje tovrstnih bizarnosti, laži in manipulacij. Se kdo še spomni odlične ameriške politične satire Wag the Dog iz leta 1997 (vir)? Robert de Niro in Dustin Hoffman sta kot hollywoodski producent in predsednikov spin doktor dobila nalogo, da "zatuškata" predsednikov seksualni škandal. Da preusmerita pozornost medijev (in javnosti) drugam. Misijo opravita tako brezhibno, da sprva nihče ne posumi, da je bila celotna zgodba totalni fake news, posneta v studiu: v Albaniji divja krvava državljanska vojna, kjer umirajo tudi otroci. Kamera posname prestrašeno deklico z belo mucko v naročju, ubogo siroto sredi vojnih ruševin. Javnost in mediji gredo takoj v zrak, predsednik, jasno, je prav tako ogorčen nad barbarskim početjem in ukaže vojaško intervencijo v Albaniji. Deklico je namreč treba rešiti, zato Amerika pošlje vojake, da bi pomirili medije in javno mnenje ... 

Albanska deklica sredi vojne vihre, posnete v studiu ...

Ko se filmska fikcija in umetno ustvarjena resničnost prelijeta v naš svet, je razlogov za zaskrbljenost veliko. In so upravičeni. Ko se ducat medijev spravi na nekega demokratično izvoljenega politika, njegovo vlado in konec koncev tudi na celo državo, je hudič odnesel šalo, kot pravimo. Slovenija se je znašla v vlogi Albanije, namesto vojne pa imamo na televiziji zdaj "pričevanja" o zatiranju medijske svobode, novinarjev in medijskih hiš. Barbarski režim si podreja vse, ki se mu upirajo. Klasičen spopad Dobrega in Zla. Še dobro, da niso vpleteni Američani, saj bi nas zaradi Janše lahko že konec meseca bombardirali!

Po fiasku portala Politico, ki je prejšnji teden objavil novinarski zmazek o domnevni ogroženosti medijske svobode v Sloveniji, je zdaj svoj lonček pristavil še Die Welt, kjer so zgolj poobjavili prevod iz Politica in dodali še nekaj svojih cvetk. Niti toliko se niso potrudili, da bi preverili, kdo je v Sloveniji "šef države" (Staatschef), poglavje zase pa je tudi uvodno vprašanje, ali Sloveniji grozi konec medijske svobode. Šlamastika ni naključna, pač pa kaže na to, da je urednikom je vseeno za točnost, ker se zavedajo, da njihove bralce ne zanima neka vzhodnoevropska država. Saj vendar ne mislite, da so tovrstni članki namenjeni javnosti v državah, kjer so objavljeni. Kje pa, namenjeni so izključno slovenski javnosti, ki jo je treba še bolj zmanipulirati in ji dokazati, da je slovenska oblast tako obupno nedemokratična, barbarska, tiranska in skrajna, da je nad njo zgrožena celo tuja javnost.

Janez Janša ni le premier, ampak podobno kot Hitler tudi "Staatschef", šef države, če niste vedeli.

Vendar pretiravanje lahko v neki točki postane tudi kontraproduktivno. Kaj lahko pričakujemo prihodnji teden o Sloveniji v "neodvisnih tujih medijih"? Da v blejskem jezeru živijo krokodili? Da je tretjina naše države najverjetneje kontaminirana z radiokativnimi jedrskimi odpadli iz Krškega? Da so poslanci SDS vsi tajni člani nacistične lože in da je Matej Tonin že desetletje najvplivnejši politik Opus Dei v Srednji Evropi?

Vse bolj bizarne in absurdne so obtožbe na račun Slovenije, ki jo imam še vedno za svojo domovino. Tolaži me dejstvo, da eliko večino bralcev Politica, Welta, Deutsche Welle, Guardiana in še vseh tistih medijev, ki so v zadnjega pol leta pisali neumnosti o Sloveniji, naša država in njene politične zdrahe kaj dosti ne brigajo. In že bežen pogled med komentarje pod članki pokaže, da se oglaša (skoraj) izključno naše gore listje. Levo, desno ... sprto med sabo do amena. Pranje umazanega perila pred tujci je očitno slovenski nacionalni šport, ki nas dela še manjše, kot smo v resnici. Kdaj se bodo Slovenci zresnili?

Da si omenjeni tuji mediji dajejo opravka s Slovenijo, kjer so demokracija, človekove pravice in medijska svoboda na vsaj tako visokem nivoju kot v Španiji (kjer so, le v ilustracijo, pred dnevi mirno aretirali katalonskega raperja Pabla Hasela, kar je sprožilo silovite nemire proti represiji Madrida), je sicer le dokaz, da ne gre za neko "zahodno zaroto", maščevanje Bruslja ali podobne traparije.

Ne ne, v resnici je mnogo bolj preprosto: nekdo iz Slovenije pridno "izvaža" tovrstne manipulacije, laži in absurdne trditve. Ta nekdo namesto, da bi po legalni politični poti, pošteno in transparetno prevzel oblast, v svojo agendo vključuje tuje medije, ki resnično nimajo nič s slovenskimi notranjepolitičnimi zdrahami.

Janši lahko zagotovo marsikaj zamerimo, vendar pa je zame bistveno bolj podlo to, da ga (nesposobna) politična konkurenca zdaj poskuša spodnesti z mazaškimi akcijami v tistih tujih medijih, ki so po takšni ali drugačni osebni intervenciji dostopni in dosegljivi za objavo prispevkov o Sloveniji. Nekdo pokliče nekoga in prosi za uslugo. Toda vse to najbolj škoduje ravno - državi. In ta je ena sama, od vseh in nikakor ne samo od ene stranke, ideologije ali političnega aktivizma.

Srati po lastni državi v tujini - in to celo z 90 % zlaganimi trditvami - je čisto navadna izdaja. Izdaja na običajni, človeški ravni. Tega se ne počne. Nisem še srečal Američana ali Britanca, ki bi v tujini trezen pljuval po ameriških politikih ali eni izmed obeh vodilnih strank. Pa sem jih že ogromno srečal. Ne rečem, da po nekaj kozarčkih niso povedali tudi kaj drugega, ampak to v tem kontekstu ni relevantno. Poleg tega je zasebni pogovor eno, medijska objava pa nekaj povsem drugega.

Tisti, ki strahopetno lažejo o slovenskih politikih, vladi in državi v tujih medijih, so navadna človeška govna, vredna prezira. In, priznam, res me zanima, kdo vse si je v zadnjih mesecih tako umazal roke s svinjanjem po lastni državi. Moč odpuščanja je resda velika, ampak marsikdo zna biti pošteno razjarjen, ko bodo ti obrazi stopili iz senc ...