Komentar

Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Jože Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o ljubljanskem stadionu.

28.02.2021 06:42
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   MG   Jože Barši   razstava   Stadion   Barbara Stele Vurnik   Ajdin Bašić   Lev Kreft   Zdenka Badovinac   Hitler

Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje!

Te dni nam je v Mestni galeriji neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico. Ko pogledaš naslove knjig, se v hipu zaveš, da imaš pred seboj Baršijevo mrežo znanja in vedenja. Prek naslovov njegovih knjig poteka pred nami proces spoznavne vrednosti. V izteku komentarja imam namen prepisati njene naslove. Prav želim si slišati, kako zveni poetska struktura Baršijeve knjižne police. Ljudje smo navkljub vsemu uglašeni drug na drugega. Eden najpomembnejših delov človeškega znanja se generira prek knjig. Z metodo učenja optimaliziramo in shranjujemo naš spomin, s pozabljanjem pa nastopi proces našega izginjanja.

 

Knjige kot objekti so lahko tudi gradnik umetniških del. Jože Barši nam s svojimi knjigami predstavlja tako učenje, kot globinsko kritičnost do realnosti. Z umetnostjo subverzivno posega v našo predstavo o tem, kaj naj bi sploh bila. Njegovo umetniško logiko prepoznamo v didaktikčno-metodoloških principih. V naslovih njegovih knjig zaslišimo zven njegove učne metode.

 

V ideji umetnine Črno na belem zaznamo definicijo, ki določa konceptualno umetnost: ideja ima načelno prednost pred materialno oziroma estetsko obravnavo umetnine. Konceptualna (neokonceptualna) umetnost zavrača tradicionalno objektnost. Konceptualizem je radikalna umetniška praksa, ki se zavzema za radikalno drugačen svet od obstoječega.

 

Neplačan oglas: Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje! Konec oglasa. 

 

Kustodinja pregledne razstave zadnjega desetletja Jožeta Baršija je umetnostna zgodovinarka Barbara Stele Vurnik, oblikovalec pa je Ajdin Bašić. Jože Barši je najprej diplomiral na Visoki šoli za arhitekturo, kmalu zatem pa še na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za skulpturo v Ljubljani. To ni tako redek pojav.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija I.

 

Prek konceptualistične umetnosti nam vnaša soglasje o redu, podobno tistemu, ko na svojih knjižnih policah ureja knjige v svoja zaporedja. Med drugim razstavlja tudi šolske zvezke, predvsem pa markacije miselnih vzorcev v njih. Sistematizira lastno asociativnost in svoje znanje. Umetnost je tista, ki nam pove, kaj smo v svojem delovanju storili napačno. V galerijskem prostoru ne obstaja nevtralna, čista, umetniška praksa. V njej lahko zlahka prepoznamo zahrbtne odločitve. Učiti se, pomeni navaditi um na obstoječe. Del znanja lahko smiselno uporabljamo, večinskega pa postopno pozabljamo.

 

Razporejanje knjig v knjižnih policah je vzpostavljanje kognitivenga procesa. Svoje knjige Jože Barši postavlja kot umetnost na kognitivnih polih svojih umetnin. Na razstavi so ponavadi razmejitve med umetninami ostro zamejene. V konceptualni umetnosti pa se nam s pogledom med seboj zmontirajo v večjo celoto. Prelivajo se iz ene v drugo. Objekti realnosti se tako v izoliranem galerijskem prostoru optimalizirajo. A nikoli niso več kot so, pokažejo se nam v svoji dobesednosti. Konceptualist zavrača idejo mistične umetnine. Čeprav je človek naravno bitje, s svojim delovanjem presega naravo. Proizvaja čez-naravo, ne "ustvarja" pa nadnaravnega. 

 

Izvrsten dr. Lev Kreft me je nedavno na enem od svojih spletnih predavanj ponovno spomnil na to, da Bog nima izbire; Bog lahko dela le dobro. Človek pa lahko izbira in ima vso pravico, da se odloča narobe. Ravno v tem je veličina njegove svobode.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija II.:

 

Jože Barši kolažira različne predstavitvene modele sodobnosti: od besedilnosti, fotografije, fototapet, do prilaščanja oglasnih senzacij. Upira se mu ideja, da je umetnik proizvajalec umetniških objektov. Med drugim manifestira knjige kot prenašalce znanja, kot osrednji konstruktivni gradnik učenja. Za spopad idej nujno potrebuje kritični um.

 

 

V Mestni galeriji je neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico.

 

 

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugčnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o objektu – Stadion (Orlovski, Evharističen, Centralen, Olimpijin, Plečnikov). Raziskuje njegovo stanja, v katerega je začela prodirati narava. Gledalec postane aktivni premišljevalec in uporabnik umetnine. Preraščanje (z rastlinjem) je ena od naravnih oblik pozabljenja. 

 

Z eno samo izbiro se ne da živeti (kapitalizem), ker seveda to ni nikakršna izbira. Barši nam usmeri pogled v zamrznjeno družbeno stanje na Stadionu. Prek njega se je potrebno opredeliti do realnosti. Pa čeprav napačno!  V umetnini Spominjanje in pozabljanje nam formulira zgodovino stadiona, polno kontradiktornih dogodkov in fatalnih odločitev naših prednikov. Berem naslove časopisnih člankov, gledam fotografije, vmeščene v zidne tapete: Stadion si zasluži vsaj minimalno ureditev / Bodo sramoto rešila nova gradbena pravila / Proti Pečečniku tudi pravobranilstvo / Prenova Plečnikovega  stadiona vse bolj oddaljena.

 

Organizira umetnino, ki reflektira razgradnjo arhitekturnega spomenika prve vrste z rastlinskim preraščanjem. Stadion pred našimi očmi postaja divjina, v nas pa sproža divjo živalskost, ker je postala kapitalska divjina in še virusna počez.

 

Zdenka Badovinac zapiše: "Baršijev predlog stadion spreminja v spomenik, ki bo služil ozaveščanju o tranzitornosti vsega. Tukaj pa ne gre za romantično idejo, ki bi reševanje prepustila naravi, ampak bolj za ozaveščanje iluzije, da imajo ljudje resničnost. Če bi to misel zapisala pred pandemijo, bi gotovo zvenela manj prepričljivo, danes pa smo bolj pripravljeni priznati svojo odvisnost od 'non-humna agencies'."

 

Aktivno sprožanje: Učenje je osmišljanje pomena, vključuje razumevanje sveta z njegovo ponovno interpretacijo. Ta vmesni prostor imenujemo - revizija. Jože Barši nam na vrhuncu razstave razstavi zgodovinsko revizjo. 

 

Zgodovinska revizija: na barvni fotografiji gledamo domobrance, ki prisegajo zvestobo Hitlerju. Ravnokar prisegajo – zlu! Vidmo točno to, kar gledamo. Vir kot reaktualizacija dogodka. Jože Barši nam organizira pogled na neposredno zlo na delu. Gledamo prostor dogodkovnosti, iz katere se nismo čisto nič naučili. Prek barvne fotografije z nacističnimi zastavmi zaznamo čas in že se začne pozabljanje. Začne se preraščanje. Revizja. 

 

Umetnik želi, da bi se človek etičnih vrednot naučil podobno kot plavanja, kolesarjenja ali branja. Kaže nam metode izobraževanja in spreminjanje umetnega sveta. Učenje je spreminjanje obnašanja in razumevanja, je proces, ki največkrat poteka izven nas, prihaja iz našega okolja, je iskanje povezav in pomenov, ki jih s svojim spoznanjem ojačamo. Razstava Jožeta Baršija je aparat najvišje stopnje odgovornosti. Ključni pa so gledalci s svojim spoznavnim aparatom. Tudi zato je to nadvse smiselna in izvrstna razstava.

 

Obljuba dela dolg: Baršijeva knjižna polica / Podoba misli, Stojan Pelko / Afterimages of Gilles Deleuze', film, philosophy / Deleuze and Art, Anne Sauvagnargues / The Logic of Expressinon, Simon DufeyRazprava o metodi, R. Descartes /  The Physicist & The Philosopher, Canales / Looking Back, Charles Harrison / Conceptual art and Paintig, Harrison / Čas, ki obstaja, Giorgio Agamben / Since 1950, art and its criticism, Harrison / Povijset utopija, Lewis Munford

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
14
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.747
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.232
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.378
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.231
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.022
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 866
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.985
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 909
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 524
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.130