Komentar

Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Jože Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o ljubljanskem stadionu.

28.02.2021 06:42
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   MG   Jože Barši   razstava   Stadion   Barbara Stele Vurnik   Ajdin Bašić   Lev Kreft   Zdenka Badovinac   Hitler

Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje!

Te dni nam je v Mestni galeriji neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico. Ko pogledaš naslove knjig, se v hipu zaveš, da imaš pred seboj Baršijevo mrežo znanja in vedenja. Prek naslovov njegovih knjig poteka pred nami proces spoznavne vrednosti. V izteku komentarja imam namen prepisati njene naslove. Prav želim si slišati, kako zveni poetska struktura Baršijeve knjižne police. Ljudje smo navkljub vsemu uglašeni drug na drugega. Eden najpomembnejših delov človeškega znanja se generira prek knjig. Z metodo učenja optimaliziramo in shranjujemo naš spomin, s pozabljanjem pa nastopi proces našega izginjanja.

 

Knjige kot objekti so lahko tudi gradnik umetniških del. Jože Barši nam s svojimi knjigami predstavlja tako učenje, kot globinsko kritičnost do realnosti. Z umetnostjo subverzivno posega v našo predstavo o tem, kaj naj bi sploh bila. Njegovo umetniško logiko prepoznamo v didaktikčno-metodoloških principih. V naslovih njegovih knjig zaslišimo zven njegove učne metode.

 

V ideji umetnine Črno na belem zaznamo definicijo, ki določa konceptualno umetnost: ideja ima načelno prednost pred materialno oziroma estetsko obravnavo umetnine. Konceptualna (neokonceptualna) umetnost zavrača tradicionalno objektnost. Konceptualizem je radikalna umetniška praksa, ki se zavzema za radikalno drugačen svet od obstoječega.

 

Neplačan oglas: Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje! Konec oglasa. 

 

Kustodinja pregledne razstave zadnjega desetletja Jožeta Baršija je umetnostna zgodovinarka Barbara Stele Vurnik, oblikovalec pa je Ajdin Bašić. Jože Barši je najprej diplomiral na Visoki šoli za arhitekturo, kmalu zatem pa še na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za skulpturo v Ljubljani. To ni tako redek pojav.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija I.

 

Prek konceptualistične umetnosti nam vnaša soglasje o redu, podobno tistemu, ko na svojih knjižnih policah ureja knjige v svoja zaporedja. Med drugim razstavlja tudi šolske zvezke, predvsem pa markacije miselnih vzorcev v njih. Sistematizira lastno asociativnost in svoje znanje. Umetnost je tista, ki nam pove, kaj smo v svojem delovanju storili napačno. V galerijskem prostoru ne obstaja nevtralna, čista, umetniška praksa. V njej lahko zlahka prepoznamo zahrbtne odločitve. Učiti se, pomeni navaditi um na obstoječe. Del znanja lahko smiselno uporabljamo, večinskega pa postopno pozabljamo.

 

Razporejanje knjig v knjižnih policah je vzpostavljanje kognitivenga procesa. Svoje knjige Jože Barši postavlja kot umetnost na kognitivnih polih svojih umetnin. Na razstavi so ponavadi razmejitve med umetninami ostro zamejene. V konceptualni umetnosti pa se nam s pogledom med seboj zmontirajo v večjo celoto. Prelivajo se iz ene v drugo. Objekti realnosti se tako v izoliranem galerijskem prostoru optimalizirajo. A nikoli niso več kot so, pokažejo se nam v svoji dobesednosti. Konceptualist zavrača idejo mistične umetnine. Čeprav je človek naravno bitje, s svojim delovanjem presega naravo. Proizvaja čez-naravo, ne "ustvarja" pa nadnaravnega. 

 

Izvrsten dr. Lev Kreft me je nedavno na enem od svojih spletnih predavanj ponovno spomnil na to, da Bog nima izbire; Bog lahko dela le dobro. Človek pa lahko izbira in ima vso pravico, da se odloča narobe. Ravno v tem je veličina njegove svobode.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija II.:

 

Jože Barši kolažira različne predstavitvene modele sodobnosti: od besedilnosti, fotografije, fototapet, do prilaščanja oglasnih senzacij. Upira se mu ideja, da je umetnik proizvajalec umetniških objektov. Med drugim manifestira knjige kot prenašalce znanja, kot osrednji konstruktivni gradnik učenja. Za spopad idej nujno potrebuje kritični um.

 

 

V Mestni galeriji je neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico.

 

 

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugčnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o objektu – Stadion (Orlovski, Evharističen, Centralen, Olimpijin, Plečnikov). Raziskuje njegovo stanja, v katerega je začela prodirati narava. Gledalec postane aktivni premišljevalec in uporabnik umetnine. Preraščanje (z rastlinjem) je ena od naravnih oblik pozabljenja. 

 

Z eno samo izbiro se ne da živeti (kapitalizem), ker seveda to ni nikakršna izbira. Barši nam usmeri pogled v zamrznjeno družbeno stanje na Stadionu. Prek njega se je potrebno opredeliti do realnosti. Pa čeprav napačno!  V umetnini Spominjanje in pozabljanje nam formulira zgodovino stadiona, polno kontradiktornih dogodkov in fatalnih odločitev naših prednikov. Berem naslove časopisnih člankov, gledam fotografije, vmeščene v zidne tapete: Stadion si zasluži vsaj minimalno ureditev / Bodo sramoto rešila nova gradbena pravila / Proti Pečečniku tudi pravobranilstvo / Prenova Plečnikovega  stadiona vse bolj oddaljena.

 

Organizira umetnino, ki reflektira razgradnjo arhitekturnega spomenika prve vrste z rastlinskim preraščanjem. Stadion pred našimi očmi postaja divjina, v nas pa sproža divjo živalskost, ker je postala kapitalska divjina in še virusna počez.

 

Zdenka Badovinac zapiše: "Baršijev predlog stadion spreminja v spomenik, ki bo služil ozaveščanju o tranzitornosti vsega. Tukaj pa ne gre za romantično idejo, ki bi reševanje prepustila naravi, ampak bolj za ozaveščanje iluzije, da imajo ljudje resničnost. Če bi to misel zapisala pred pandemijo, bi gotovo zvenela manj prepričljivo, danes pa smo bolj pripravljeni priznati svojo odvisnost od 'non-humna agencies'."

 

Aktivno sprožanje: Učenje je osmišljanje pomena, vključuje razumevanje sveta z njegovo ponovno interpretacijo. Ta vmesni prostor imenujemo - revizija. Jože Barši nam na vrhuncu razstave razstavi zgodovinsko revizjo. 

 

Zgodovinska revizija: na barvni fotografiji gledamo domobrance, ki prisegajo zvestobo Hitlerju. Ravnokar prisegajo – zlu! Vidmo točno to, kar gledamo. Vir kot reaktualizacija dogodka. Jože Barši nam organizira pogled na neposredno zlo na delu. Gledamo prostor dogodkovnosti, iz katere se nismo čisto nič naučili. Prek barvne fotografije z nacističnimi zastavmi zaznamo čas in že se začne pozabljanje. Začne se preraščanje. Revizja. 

 

Umetnik želi, da bi se človek etičnih vrednot naučil podobno kot plavanja, kolesarjenja ali branja. Kaže nam metode izobraževanja in spreminjanje umetnega sveta. Učenje je spreminjanje obnašanja in razumevanja, je proces, ki največkrat poteka izven nas, prihaja iz našega okolja, je iskanje povezav in pomenov, ki jih s svojim spoznanjem ojačamo. Razstava Jožeta Baršija je aparat najvišje stopnje odgovornosti. Ključni pa so gledalci s svojim spoznavnim aparatom. Tudi zato je to nadvse smiselna in izvrstna razstava.

 

Obljuba dela dolg: Baršijeva knjižna polica / Podoba misli, Stojan Pelko / Afterimages of Gilles Deleuze', film, philosophy / Deleuze and Art, Anne Sauvagnargues / The Logic of Expressinon, Simon DufeyRazprava o metodi, R. Descartes /  The Physicist & The Philosopher, Canales / Looking Back, Charles Harrison / Conceptual art and Paintig, Harrison / Čas, ki obstaja, Giorgio Agamben / Since 1950, art and its criticism, Harrison / Povijset utopija, Lewis Munford

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
16
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.322
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.478
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.253
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.464
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.565
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.291
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.065
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 955
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827