Komentar

Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Jože Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o ljubljanskem stadionu.

28.02.2021 06:42
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   MG   Jože Barši   razstava   Stadion   Barbara Stele Vurnik   Ajdin Bašić   Lev Kreft   Zdenka Badovinac   Hitler

Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje!

Te dni nam je v Mestni galeriji neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico. Ko pogledaš naslove knjig, se v hipu zaveš, da imaš pred seboj Baršijevo mrežo znanja in vedenja. Prek naslovov njegovih knjig poteka pred nami proces spoznavne vrednosti. V izteku komentarja imam namen prepisati njene naslove. Prav želim si slišati, kako zveni poetska struktura Baršijeve knjižne police. Ljudje smo navkljub vsemu uglašeni drug na drugega. Eden najpomembnejših delov človeškega znanja se generira prek knjig. Z metodo učenja optimaliziramo in shranjujemo naš spomin, s pozabljanjem pa nastopi proces našega izginjanja.

 

Knjige kot objekti so lahko tudi gradnik umetniških del. Jože Barši nam s svojimi knjigami predstavlja tako učenje, kot globinsko kritičnost do realnosti. Z umetnostjo subverzivno posega v našo predstavo o tem, kaj naj bi sploh bila. Njegovo umetniško logiko prepoznamo v didaktikčno-metodoloških principih. V naslovih njegovih knjig zaslišimo zven njegove učne metode.

 

V ideji umetnine Črno na belem zaznamo definicijo, ki določa konceptualno umetnost: ideja ima načelno prednost pred materialno oziroma estetsko obravnavo umetnine. Konceptualna (neokonceptualna) umetnost zavrača tradicionalno objektnost. Konceptualizem je radikalna umetniška praksa, ki se zavzema za radikalno drugačen svet od obstoječega.

 

Neplačan oglas: Oglejte si razstavo Učenje in pozabljanje! To je razstava, ki vam bo manjkala, ko boste seštevali svoje življenje! Konec oglasa. 

 

Kustodinja pregledne razstave zadnjega desetletja Jožeta Baršija je umetnostna zgodovinarka Barbara Stele Vurnik, oblikovalec pa je Ajdin Bašić. Jože Barši je najprej diplomiral na Visoki šoli za arhitekturo, kmalu zatem pa še na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za skulpturo v Ljubljani. To ni tako redek pojav.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija I.

 

Prek konceptualistične umetnosti nam vnaša soglasje o redu, podobno tistemu, ko na svojih knjižnih policah ureja knjige v svoja zaporedja. Med drugim razstavlja tudi šolske zvezke, predvsem pa markacije miselnih vzorcev v njih. Sistematizira lastno asociativnost in svoje znanje. Umetnost je tista, ki nam pove, kaj smo v svojem delovanju storili napačno. V galerijskem prostoru ne obstaja nevtralna, čista, umetniška praksa. V njej lahko zlahka prepoznamo zahrbtne odločitve. Učiti se, pomeni navaditi um na obstoječe. Del znanja lahko smiselno uporabljamo, večinskega pa postopno pozabljamo.

 

Razporejanje knjig v knjižnih policah je vzpostavljanje kognitivenga procesa. Svoje knjige Jože Barši postavlja kot umetnost na kognitivnih polih svojih umetnin. Na razstavi so ponavadi razmejitve med umetninami ostro zamejene. V konceptualni umetnosti pa se nam s pogledom med seboj zmontirajo v večjo celoto. Prelivajo se iz ene v drugo. Objekti realnosti se tako v izoliranem galerijskem prostoru optimalizirajo. A nikoli niso več kot so, pokažejo se nam v svoji dobesednosti. Konceptualist zavrača idejo mistične umetnine. Čeprav je človek naravno bitje, s svojim delovanjem presega naravo. Proizvaja čez-naravo, ne "ustvarja" pa nadnaravnega. 

 

Izvrsten dr. Lev Kreft me je nedavno na enem od svojih spletnih predavanj ponovno spomnil na to, da Bog nima izbire; Bog lahko dela le dobro. Človek pa lahko izbira in ima vso pravico, da se odloča narobe. Ravno v tem je veličina njegove svobode.

 

 

Artivizem Jožeta Baršija II.:

 

Jože Barši kolažira različne predstavitvene modele sodobnosti: od besedilnosti, fotografije, fototapet, do prilaščanja oglasnih senzacij. Upira se mu ideja, da je umetnik proizvajalec umetniških objektov. Med drugim manifestira knjige kot prenašalce znanja, kot osrednji konstruktivni gradnik učenja. Za spopad idej nujno potrebuje kritični um.

 

 

V Mestni galeriji je neokonceptualist Jože Barši predstavil na barvni foto-tapeti svojo knjižnico.

 

 

Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugčnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem sami do sebe. Lahko se v hipu vpletemo v vojaški spopad, ali pa nas spremenijo v zločinski plen. Te dni se odločamo, kaj bomo počeli s svojo svobodo. S svojimi konceptualnimi umetninami nam Barši v zadnjem desetletju formatira kritične strategije. Med drugim nam v umetnini Spominjanje in pozabljanje vzpostavi raziskavo o objektu – Stadion (Orlovski, Evharističen, Centralen, Olimpijin, Plečnikov). Raziskuje njegovo stanja, v katerega je začela prodirati narava. Gledalec postane aktivni premišljevalec in uporabnik umetnine. Preraščanje (z rastlinjem) je ena od naravnih oblik pozabljenja. 

 

Z eno samo izbiro se ne da živeti (kapitalizem), ker seveda to ni nikakršna izbira. Barši nam usmeri pogled v zamrznjeno družbeno stanje na Stadionu. Prek njega se je potrebno opredeliti do realnosti. Pa čeprav napačno!  V umetnini Spominjanje in pozabljanje nam formulira zgodovino stadiona, polno kontradiktornih dogodkov in fatalnih odločitev naših prednikov. Berem naslove časopisnih člankov, gledam fotografije, vmeščene v zidne tapete: Stadion si zasluži vsaj minimalno ureditev / Bodo sramoto rešila nova gradbena pravila / Proti Pečečniku tudi pravobranilstvo / Prenova Plečnikovega  stadiona vse bolj oddaljena.

 

Organizira umetnino, ki reflektira razgradnjo arhitekturnega spomenika prve vrste z rastlinskim preraščanjem. Stadion pred našimi očmi postaja divjina, v nas pa sproža divjo živalskost, ker je postala kapitalska divjina in še virusna počez.

 

Zdenka Badovinac zapiše: "Baršijev predlog stadion spreminja v spomenik, ki bo služil ozaveščanju o tranzitornosti vsega. Tukaj pa ne gre za romantično idejo, ki bi reševanje prepustila naravi, ampak bolj za ozaveščanje iluzije, da imajo ljudje resničnost. Če bi to misel zapisala pred pandemijo, bi gotovo zvenela manj prepričljivo, danes pa smo bolj pripravljeni priznati svojo odvisnost od 'non-humna agencies'."

 

Aktivno sprožanje: Učenje je osmišljanje pomena, vključuje razumevanje sveta z njegovo ponovno interpretacijo. Ta vmesni prostor imenujemo - revizija. Jože Barši nam na vrhuncu razstave razstavi zgodovinsko revizjo. 

 

Zgodovinska revizija: na barvni fotografiji gledamo domobrance, ki prisegajo zvestobo Hitlerju. Ravnokar prisegajo – zlu! Vidmo točno to, kar gledamo. Vir kot reaktualizacija dogodka. Jože Barši nam organizira pogled na neposredno zlo na delu. Gledamo prostor dogodkovnosti, iz katere se nismo čisto nič naučili. Prek barvne fotografije z nacističnimi zastavmi zaznamo čas in že se začne pozabljanje. Začne se preraščanje. Revizja. 

 

Umetnik želi, da bi se človek etičnih vrednot naučil podobno kot plavanja, kolesarjenja ali branja. Kaže nam metode izobraževanja in spreminjanje umetnega sveta. Učenje je spreminjanje obnašanja in razumevanja, je proces, ki največkrat poteka izven nas, prihaja iz našega okolja, je iskanje povezav in pomenov, ki jih s svojim spoznanjem ojačamo. Razstava Jožeta Baršija je aparat najvišje stopnje odgovornosti. Ključni pa so gledalci s svojim spoznavnim aparatom. Tudi zato je to nadvse smiselna in izvrstna razstava.

 

Obljuba dela dolg: Baršijeva knjižna polica / Podoba misli, Stojan Pelko / Afterimages of Gilles Deleuze', film, philosophy / Deleuze and Art, Anne Sauvagnargues / The Logic of Expressinon, Simon DufeyRazprava o metodi, R. Descartes /  The Physicist & The Philosopher, Canales / Looking Back, Charles Harrison / Conceptual art and Paintig, Harrison / Čas, ki obstaja, Giorgio Agamben / Since 1950, art and its criticism, Harrison / Povijset utopija, Lewis Munford

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.399
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.360
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427