Komentar

Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje

V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, povečanje javnega dolga ali nekajodstotni padci gospodarske aktivnosti so za večino nepomembne. Nedavno objavo o lanskem 5,5-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti je na kratko povzelo nekaj medijev, mogoče s kakim komentarjem, spletni portali pa je praviloma niso niti zaznali. Res gre za historične podatke in zanima nas predvsem prihodnost, a za razumevanje slednje je dobrodošlo poznati tudi pretekla dogajanja. 

 

01.03.2021 05:17
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   korona   EU   proizvodnja   potrošnja   SURS   UMAR   Banka Slovenije

Ves lanski padec BDP izhaja iz nižje domače potrošnje v drugem in četrtem kvartalu 2020 nižjega izvoza predvsem v drugem kvartalu. Oboje sovpada s 1. in 2. valom epidemije.

Posebno to velja, ker imamo z napovedmi gospodarskih gibanj pravzaprav celo še več težav, kar nam potrjujejo tudi zadnje ocene o gospodarski rasti. Decembra lani, ko smo lahko že kar dobro ocenili gospodarska gibanja letu 2020, sta Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in Banka Slovenije (BS) med napovedmi gospodarskih gibanj za naslednja leta objavila tudi oceno za tekoče leto. UMAR je ocenil, da bo znašal realni upad bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020 6,6 odstotka, BS pa ga je ocenila celo na minus 7,6 %.

 

Ker je bil v času ocene že znan podatek za prve tri kvartale, sta obe instituciji pravzaprav ocenjevali samo spremembo v zadnjem kvartalu, ki se potem odrazi v celoletnem podatku. Če njune ocene preračunamo, je torej UMAR za zadnji kvartal predvidel 8,5-odstotni upad glede na isti kvartal leta 2019, BS pa celo 12,5 % padec! Upoštevaje, da je v prvih devetih mesecih BDP realno upadel za 6 %, bi moral v zadnjem kvartalu pasti za omenjene odstotke, da bi dosegli napovedan celoletni padec. Dejanski upad BDP v zadnjem kvartalu je bil po izračunih Statističnega urada (SURS) 4,5 % glede na isti kvartal 2019, kar pomeni da j UMAR zgrešil za dvakrat, BS pa kar za trikrat!

 

Napovedi so vedno nehvaležne in navedena odstopanja samo potrjujejo, da je napovedi potrebno sprejemati s precejšnjo rezervo. In to ne glede na verjetno zahtevne metodologije in izračune pri postavljanju prognoz. S tega vidika je zanimivo, kako potem mediji večkrat kakšno spremembo napovedi za desetinke odstotka objavljajo izjemno pomemben kazalec bodočih gospodarskih gibanj. Te napovedi so potem lahko v končnih izračunih gibanja tudi nekaj odstotnih točk drugačne, pa praviloma kakega odziva ni. Še nikoli nismo prebrali kakih pojasnil odgovornih institucij za odstopajoče ocene, kaj šele "opravičil".

 

 

Sprememba BDP v letu 2020

 

 

A vrnimo se k podatku o lanskem upadu gospodarske aktivnosti Slovenije (znižanju BDP) za 5,5 odstotka (realno, v stalnih cenah). Ta upad je po začasnih podatkih nekoliko manjši od povprečja Evropske unije. Seveda pa imamo države z večjim padcem BDP (Španija, Italija, Francija, tudi Avstrija), a tudi države z boljšim rezultatom (skandinavske, baltske) ali podobnim (Nemčija).

 

Gibanje BDP se najpogosteje spremlja po izdatkovni metodi, torej sprememba katerih izdatkov (katere potrošnje) je najbolj vplivala na skupno spremembo BDP. Že SURS je izpostavil podatek, da smo v Sloveniji posebno v zadnjem kvartalu največji padec beležili pri potrošnji prebivalstva. Prebivalci so v zadnjih treh mesecih lani realno potrošili kar 14,5 % manj kot lani v istem času, medtem ko so bile državna potrošnja in investicije višje, izvoz pa je bil skoraj enak. Ves padec BDP v zadnjem kvartalu je torej posledica nižje potrošnje prebivalstva oziroma nižje ustvarjene dodane vrednosti v dejavnostih, ki so namenjene domačemu potrošniku.

 

To so podatki samo za zadnji kvartal, na nivoju celega leta pa je bil upad BDP zaradi nižje potrošnje prebivalstva nekaj manjši. Po oceni je povzročil približno polovico skupnega izpada (5,5 %), druga polovica pa izhaja iz manjšega izvoza. "Koronakriza" je na nižji izvoz in s tem manjši prispevek k ustvarjanju dodane vrednosti vplivala predvsem v drugem kvartalu, kasneje pa je bil ta učinek na izvoz precej manjši. Državna potrošnja na gibanje BDP v celem letu večjega učinka ni imela - bila je sicer realno nekoliko višja kot v 2019, investicije malenkost nižje. Vsa razlika oziroma ves lanski padec BDP torej izhaja iz nižje domače potrošnje (drugi in četrti kvartal) ter izvoza (predvsem drugi kvartal).

 

Navedeni podatki temeljijo na oceni, koliko je bilo za posamezno potrošnjo porabljeno tudi manj uvoženega blaga. Statistika namreč objavlja samo spremembo skupnega obsega potrošnje vključno z manj ali več potrošnje uvoženega blaga. In ko je potrošnja prebivalstva v četrtem kvartalu upadla za 14,5 %, so statistiki sicer izračunali, da je to prispevalo kar k 7,7 % nižjemu BDP (več od skupnega upada). Vendar se je zaradi zmanjšane potrošnje prebivalstva znižal tudi uvoz potrošnega blaga in upad dodane vrednosti je bil za ta znesek manjši. Ker se delež uvoženega blaga ne more izračunati po posameznih vrstah potrošnje, ga statistika tudi ne izračunava. Če ga poskušamo oceniti, pa pridemo do omenjenega odstotka, da približno polovica izpada lanskega BDP izhaja iz nižje potrošnje prebivalstva, druga polovica pa zaradi manjšega izvoza.

 

To potrjujejo tudi podatki o gibanju BDP po dejavnostih. Od skupnih 5,5 % nižjega BDP lansko leto glede na 2019 (2,7 milijarde evrov po lanskih cenah), je bilo za okoli 600 milijonov manj zbranih davkov, večina preostalega izpada pa v dejavnostih storitev (največ trgovina in gostinstvo, skoraj milijarda evrov). Sicer je bil tudi obseg industrije 4,5 % realno nižji (380 milijonov evrov), a je k padcu BDP prispeval le dober odstotek.

 

 

Delitev BDP po dohodkovni metodi

 

Najbolj zanimive pa so spremembe v dohodkovni strukturi BDP. Kot rečeno, je BDP po cenah 2020 lani upadel za 2,7 milijarde evrov, a ker je država dodala kar 1,5 milijarde subvencij, so se sredstva za delitev zmanjšala samo za 1,2 milijarde (vse številke so zaokrožene). Od teh manj razpoložljivih sredstev pa je bilo zbranih (plačanih) tudi 700 milijonov evrov manj davkov (zopet izpad za državo oziroma povečanje javnega dolga) in za razdelitev med "delo in kapital" je ostalo samo en odstotek manj kot leto poprej. 

 

Kljub temu, da je bilo torej lani ustvarjene kar 2,7 milijarde evrov manj dodane vrednosti (BDP), je večino izpada nadomestila država v breme proračuna, tako da je bilo za razdelitev na voljo samo okoli 450 milijonov evrov manj kot leto poprej. Pri tem je šlo za plače lani skoraj enak znesek kot v letu 2019 (nekaj zmanjšanja predvsem v storitvenem sektorju - minus 1 %, a sorazmerno več izplačil za plače v javnem sektorju). Druga kategorija delitve BDP poleg plač pa je "poslovni presežek" (dobički, amortizacija, obresti in ostalo), ki pa je bil zaradi subvencij države torej le 1 % realno nižji kot v letu 2019. 

  

Dejansko je torej država s fiskalno pomočjo poskrbela, da se sicer kar 5,5-odstotkov nižji BDP ni odrazil v nižjih prejemkih zaposlenih pa tudi ne lastnikov podjetij. Seveda, če gledamo v celoti, so številke - posamezniki (zaposleni in podjetniki) lahko utrpeli precejšen upad, drugi pa tudi povečanje prejemkov. Takšen pristop države (vlade) k nadomeščanju izpada dohodkov in dodane vrednosti je torej pozitivno vplival na položaj večine deležnikov, ki bi bili sicer zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti bistveno bolj prizadeti. A tak pristop države je seveda predvsem posledica sproščenih fiskalnih pravil in presežkov denarja, kar je bilo še pred letom tako v Sloveniji in tudi v svetu popolnoma nesprejemljivo. Ne gre za nek velik presežek, inovacijo ali napor aktualne politike, temveč sledenje razmeram, v katerih se je našel ves svet, in politikam, ki so značilne za vse države v Evropi. Le da je bila ta pomoč (v breme javnega dolga seveda) v Sloveniji nekaj bolj izrazita in se odrazila tudi v večjem deficitu, kot ga beležijo v drugih državah.

 

 

Napoved rasti BDP za 2021

 

A kot rečeno, to so sicer zgodovinski podatki, ki pa jih je zaradi specifičnosti vseeno potrebno analizirati in pogledati tudi na takšen, manj običajen način. Pred nami so sedaj odločitve, kakšno ekonomsko politiko voditi naprej. Kot kažejo zadnja gibanja, je kljub obremenjenosti z epidemijo proizvodni del gospodarstva že na dokaj visokem nivoju. Enako lahko pričakujemo tudi z gradbeništvom in povezanimi dejavnostmi zaradi predvidenih povečanj naložb (in sredstev iz Evropske unije). Izziv pa bo vsekakor kako aktivirati rezerve, ki so se ustvarile pri prebivalstvu. Le-te lahko dodajo pomemben pospešek celotni gospodarski aktivnosti in jo dvignejo tudi za kak dodatni odstotek ali dva. 

  

Kako jo bomo izkoristili (vključno s koriščenjem ogromnih potencialov pri evropskih sredstvih), pa se bo že letos poznalo na rasti BDP. Banka Slovenije napoveduje 3,1-odstotno rast, UMAR pa 4,3 odstotke. A to velja, če ... sicer pa bo lahko tudi samo 1 % (če bi se nepričakovano zaostrilo glede epidemije), lahko pa dejansko 3 ali tudi 5 odstotkov. Glede na dosedanje izkušnje bo ob nekem pričakovanem razvoju brez posebnih presenečenj rast najbrž v razponu tri do štiri odstotke, lahko pa tudi izven teh okvirov. Zato se kaj posebej obremenjevati s temi napovedi ni smiselno. Prav tako se bojim, da omenjene napovedi (in enako velja denimo tudi za napovedi IMF ali OECD) niso kaj bistveno bolj zanesljive od ocene "čez prst".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.171
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.189
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.209
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.068
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.101
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 592