Komentar

Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje

V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, povečanje javnega dolga ali nekajodstotni padci gospodarske aktivnosti so za večino nepomembne. Nedavno objavo o lanskem 5,5-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti je na kratko povzelo nekaj medijev, mogoče s kakim komentarjem, spletni portali pa je praviloma niso niti zaznali. Res gre za historične podatke in zanima nas predvsem prihodnost, a za razumevanje slednje je dobrodošlo poznati tudi pretekla dogajanja. 

 

01.03.2021 05:17
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   korona   EU   proizvodnja   potrošnja   SURS   UMAR   Banka Slovenije

Ves lanski padec BDP izhaja iz nižje domače potrošnje v drugem in četrtem kvartalu 2020 nižjega izvoza predvsem v drugem kvartalu. Oboje sovpada s 1. in 2. valom epidemije.

Posebno to velja, ker imamo z napovedmi gospodarskih gibanj pravzaprav celo še več težav, kar nam potrjujejo tudi zadnje ocene o gospodarski rasti. Decembra lani, ko smo lahko že kar dobro ocenili gospodarska gibanja letu 2020, sta Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in Banka Slovenije (BS) med napovedmi gospodarskih gibanj za naslednja leta objavila tudi oceno za tekoče leto. UMAR je ocenil, da bo znašal realni upad bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020 6,6 odstotka, BS pa ga je ocenila celo na minus 7,6 %.

 

Ker je bil v času ocene že znan podatek za prve tri kvartale, sta obe instituciji pravzaprav ocenjevali samo spremembo v zadnjem kvartalu, ki se potem odrazi v celoletnem podatku. Če njune ocene preračunamo, je torej UMAR za zadnji kvartal predvidel 8,5-odstotni upad glede na isti kvartal leta 2019, BS pa celo 12,5 % padec! Upoštevaje, da je v prvih devetih mesecih BDP realno upadel za 6 %, bi moral v zadnjem kvartalu pasti za omenjene odstotke, da bi dosegli napovedan celoletni padec. Dejanski upad BDP v zadnjem kvartalu je bil po izračunih Statističnega urada (SURS) 4,5 % glede na isti kvartal 2019, kar pomeni da j UMAR zgrešil za dvakrat, BS pa kar za trikrat!

 

Napovedi so vedno nehvaležne in navedena odstopanja samo potrjujejo, da je napovedi potrebno sprejemati s precejšnjo rezervo. In to ne glede na verjetno zahtevne metodologije in izračune pri postavljanju prognoz. S tega vidika je zanimivo, kako potem mediji večkrat kakšno spremembo napovedi za desetinke odstotka objavljajo izjemno pomemben kazalec bodočih gospodarskih gibanj. Te napovedi so potem lahko v končnih izračunih gibanja tudi nekaj odstotnih točk drugačne, pa praviloma kakega odziva ni. Še nikoli nismo prebrali kakih pojasnil odgovornih institucij za odstopajoče ocene, kaj šele "opravičil".

 

 

Sprememba BDP v letu 2020

 

 

A vrnimo se k podatku o lanskem upadu gospodarske aktivnosti Slovenije (znižanju BDP) za 5,5 odstotka (realno, v stalnih cenah). Ta upad je po začasnih podatkih nekoliko manjši od povprečja Evropske unije. Seveda pa imamo države z večjim padcem BDP (Španija, Italija, Francija, tudi Avstrija), a tudi države z boljšim rezultatom (skandinavske, baltske) ali podobnim (Nemčija).

 

Gibanje BDP se najpogosteje spremlja po izdatkovni metodi, torej sprememba katerih izdatkov (katere potrošnje) je najbolj vplivala na skupno spremembo BDP. Že SURS je izpostavil podatek, da smo v Sloveniji posebno v zadnjem kvartalu največji padec beležili pri potrošnji prebivalstva. Prebivalci so v zadnjih treh mesecih lani realno potrošili kar 14,5 % manj kot lani v istem času, medtem ko so bile državna potrošnja in investicije višje, izvoz pa je bil skoraj enak. Ves padec BDP v zadnjem kvartalu je torej posledica nižje potrošnje prebivalstva oziroma nižje ustvarjene dodane vrednosti v dejavnostih, ki so namenjene domačemu potrošniku.

 

To so podatki samo za zadnji kvartal, na nivoju celega leta pa je bil upad BDP zaradi nižje potrošnje prebivalstva nekaj manjši. Po oceni je povzročil približno polovico skupnega izpada (5,5 %), druga polovica pa izhaja iz manjšega izvoza. "Koronakriza" je na nižji izvoz in s tem manjši prispevek k ustvarjanju dodane vrednosti vplivala predvsem v drugem kvartalu, kasneje pa je bil ta učinek na izvoz precej manjši. Državna potrošnja na gibanje BDP v celem letu večjega učinka ni imela - bila je sicer realno nekoliko višja kot v 2019, investicije malenkost nižje. Vsa razlika oziroma ves lanski padec BDP torej izhaja iz nižje domače potrošnje (drugi in četrti kvartal) ter izvoza (predvsem drugi kvartal).

 

Navedeni podatki temeljijo na oceni, koliko je bilo za posamezno potrošnjo porabljeno tudi manj uvoženega blaga. Statistika namreč objavlja samo spremembo skupnega obsega potrošnje vključno z manj ali več potrošnje uvoženega blaga. In ko je potrošnja prebivalstva v četrtem kvartalu upadla za 14,5 %, so statistiki sicer izračunali, da je to prispevalo kar k 7,7 % nižjemu BDP (več od skupnega upada). Vendar se je zaradi zmanjšane potrošnje prebivalstva znižal tudi uvoz potrošnega blaga in upad dodane vrednosti je bil za ta znesek manjši. Ker se delež uvoženega blaga ne more izračunati po posameznih vrstah potrošnje, ga statistika tudi ne izračunava. Če ga poskušamo oceniti, pa pridemo do omenjenega odstotka, da približno polovica izpada lanskega BDP izhaja iz nižje potrošnje prebivalstva, druga polovica pa zaradi manjšega izvoza.

 

To potrjujejo tudi podatki o gibanju BDP po dejavnostih. Od skupnih 5,5 % nižjega BDP lansko leto glede na 2019 (2,7 milijarde evrov po lanskih cenah), je bilo za okoli 600 milijonov manj zbranih davkov, večina preostalega izpada pa v dejavnostih storitev (največ trgovina in gostinstvo, skoraj milijarda evrov). Sicer je bil tudi obseg industrije 4,5 % realno nižji (380 milijonov evrov), a je k padcu BDP prispeval le dober odstotek.

 

 

Delitev BDP po dohodkovni metodi

 

Najbolj zanimive pa so spremembe v dohodkovni strukturi BDP. Kot rečeno, je BDP po cenah 2020 lani upadel za 2,7 milijarde evrov, a ker je država dodala kar 1,5 milijarde subvencij, so se sredstva za delitev zmanjšala samo za 1,2 milijarde (vse številke so zaokrožene). Od teh manj razpoložljivih sredstev pa je bilo zbranih (plačanih) tudi 700 milijonov evrov manj davkov (zopet izpad za državo oziroma povečanje javnega dolga) in za razdelitev med "delo in kapital" je ostalo samo en odstotek manj kot leto poprej. 

 

Kljub temu, da je bilo torej lani ustvarjene kar 2,7 milijarde evrov manj dodane vrednosti (BDP), je večino izpada nadomestila država v breme proračuna, tako da je bilo za razdelitev na voljo samo okoli 450 milijonov evrov manj kot leto poprej. Pri tem je šlo za plače lani skoraj enak znesek kot v letu 2019 (nekaj zmanjšanja predvsem v storitvenem sektorju - minus 1 %, a sorazmerno več izplačil za plače v javnem sektorju). Druga kategorija delitve BDP poleg plač pa je "poslovni presežek" (dobički, amortizacija, obresti in ostalo), ki pa je bil zaradi subvencij države torej le 1 % realno nižji kot v letu 2019. 

  

Dejansko je torej država s fiskalno pomočjo poskrbela, da se sicer kar 5,5-odstotkov nižji BDP ni odrazil v nižjih prejemkih zaposlenih pa tudi ne lastnikov podjetij. Seveda, če gledamo v celoti, so številke - posamezniki (zaposleni in podjetniki) lahko utrpeli precejšen upad, drugi pa tudi povečanje prejemkov. Takšen pristop države (vlade) k nadomeščanju izpada dohodkov in dodane vrednosti je torej pozitivno vplival na položaj večine deležnikov, ki bi bili sicer zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti bistveno bolj prizadeti. A tak pristop države je seveda predvsem posledica sproščenih fiskalnih pravil in presežkov denarja, kar je bilo še pred letom tako v Sloveniji in tudi v svetu popolnoma nesprejemljivo. Ne gre za nek velik presežek, inovacijo ali napor aktualne politike, temveč sledenje razmeram, v katerih se je našel ves svet, in politikam, ki so značilne za vse države v Evropi. Le da je bila ta pomoč (v breme javnega dolga seveda) v Sloveniji nekaj bolj izrazita in se odrazila tudi v večjem deficitu, kot ga beležijo v drugih državah.

 

 

Napoved rasti BDP za 2021

 

A kot rečeno, to so sicer zgodovinski podatki, ki pa jih je zaradi specifičnosti vseeno potrebno analizirati in pogledati tudi na takšen, manj običajen način. Pred nami so sedaj odločitve, kakšno ekonomsko politiko voditi naprej. Kot kažejo zadnja gibanja, je kljub obremenjenosti z epidemijo proizvodni del gospodarstva že na dokaj visokem nivoju. Enako lahko pričakujemo tudi z gradbeništvom in povezanimi dejavnostmi zaradi predvidenih povečanj naložb (in sredstev iz Evropske unije). Izziv pa bo vsekakor kako aktivirati rezerve, ki so se ustvarile pri prebivalstvu. Le-te lahko dodajo pomemben pospešek celotni gospodarski aktivnosti in jo dvignejo tudi za kak dodatni odstotek ali dva. 

  

Kako jo bomo izkoristili (vključno s koriščenjem ogromnih potencialov pri evropskih sredstvih), pa se bo že letos poznalo na rasti BDP. Banka Slovenije napoveduje 3,1-odstotno rast, UMAR pa 4,3 odstotke. A to velja, če ... sicer pa bo lahko tudi samo 1 % (če bi se nepričakovano zaostrilo glede epidemije), lahko pa dejansko 3 ali tudi 5 odstotkov. Glede na dosedanje izkušnje bo ob nekem pričakovanem razvoju brez posebnih presenečenj rast najbrž v razponu tri do štiri odstotke, lahko pa tudi izven teh okvirov. Zato se kaj posebej obremenjevati s temi napovedi ni smiselno. Prav tako se bojim, da omenjene napovedi (in enako velja denimo tudi za napovedi IMF ali OECD) niso kaj bistveno bolj zanesljive od ocene "čez prst".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.114
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.303
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.474
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.336
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.262
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 939
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.026
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777