Komentar

Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje

V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, povečanje javnega dolga ali nekajodstotni padci gospodarske aktivnosti so za večino nepomembne. Nedavno objavo o lanskem 5,5-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti je na kratko povzelo nekaj medijev, mogoče s kakim komentarjem, spletni portali pa je praviloma niso niti zaznali. Res gre za historične podatke in zanima nas predvsem prihodnost, a za razumevanje slednje je dobrodošlo poznati tudi pretekla dogajanja. 

 

01.03.2021 05:17
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   korona   EU   proizvodnja   potrošnja   SURS   UMAR   Banka Slovenije

Ves lanski padec BDP izhaja iz nižje domače potrošnje v drugem in četrtem kvartalu 2020 nižjega izvoza predvsem v drugem kvartalu. Oboje sovpada s 1. in 2. valom epidemije.

Posebno to velja, ker imamo z napovedmi gospodarskih gibanj pravzaprav celo še več težav, kar nam potrjujejo tudi zadnje ocene o gospodarski rasti. Decembra lani, ko smo lahko že kar dobro ocenili gospodarska gibanja letu 2020, sta Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in Banka Slovenije (BS) med napovedmi gospodarskih gibanj za naslednja leta objavila tudi oceno za tekoče leto. UMAR je ocenil, da bo znašal realni upad bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020 6,6 odstotka, BS pa ga je ocenila celo na minus 7,6 %.

 

Ker je bil v času ocene že znan podatek za prve tri kvartale, sta obe instituciji pravzaprav ocenjevali samo spremembo v zadnjem kvartalu, ki se potem odrazi v celoletnem podatku. Če njune ocene preračunamo, je torej UMAR za zadnji kvartal predvidel 8,5-odstotni upad glede na isti kvartal leta 2019, BS pa celo 12,5 % padec! Upoštevaje, da je v prvih devetih mesecih BDP realno upadel za 6 %, bi moral v zadnjem kvartalu pasti za omenjene odstotke, da bi dosegli napovedan celoletni padec. Dejanski upad BDP v zadnjem kvartalu je bil po izračunih Statističnega urada (SURS) 4,5 % glede na isti kvartal 2019, kar pomeni da j UMAR zgrešil za dvakrat, BS pa kar za trikrat!

 

Napovedi so vedno nehvaležne in navedena odstopanja samo potrjujejo, da je napovedi potrebno sprejemati s precejšnjo rezervo. In to ne glede na verjetno zahtevne metodologije in izračune pri postavljanju prognoz. S tega vidika je zanimivo, kako potem mediji večkrat kakšno spremembo napovedi za desetinke odstotka objavljajo izjemno pomemben kazalec bodočih gospodarskih gibanj. Te napovedi so potem lahko v končnih izračunih gibanja tudi nekaj odstotnih točk drugačne, pa praviloma kakega odziva ni. Še nikoli nismo prebrali kakih pojasnil odgovornih institucij za odstopajoče ocene, kaj šele "opravičil".

 

 

Sprememba BDP v letu 2020

 

 

A vrnimo se k podatku o lanskem upadu gospodarske aktivnosti Slovenije (znižanju BDP) za 5,5 odstotka (realno, v stalnih cenah). Ta upad je po začasnih podatkih nekoliko manjši od povprečja Evropske unije. Seveda pa imamo države z večjim padcem BDP (Španija, Italija, Francija, tudi Avstrija), a tudi države z boljšim rezultatom (skandinavske, baltske) ali podobnim (Nemčija).

 

Gibanje BDP se najpogosteje spremlja po izdatkovni metodi, torej sprememba katerih izdatkov (katere potrošnje) je najbolj vplivala na skupno spremembo BDP. Že SURS je izpostavil podatek, da smo v Sloveniji posebno v zadnjem kvartalu največji padec beležili pri potrošnji prebivalstva. Prebivalci so v zadnjih treh mesecih lani realno potrošili kar 14,5 % manj kot lani v istem času, medtem ko so bile državna potrošnja in investicije višje, izvoz pa je bil skoraj enak. Ves padec BDP v zadnjem kvartalu je torej posledica nižje potrošnje prebivalstva oziroma nižje ustvarjene dodane vrednosti v dejavnostih, ki so namenjene domačemu potrošniku.

 

To so podatki samo za zadnji kvartal, na nivoju celega leta pa je bil upad BDP zaradi nižje potrošnje prebivalstva nekaj manjši. Po oceni je povzročil približno polovico skupnega izpada (5,5 %), druga polovica pa izhaja iz manjšega izvoza. "Koronakriza" je na nižji izvoz in s tem manjši prispevek k ustvarjanju dodane vrednosti vplivala predvsem v drugem kvartalu, kasneje pa je bil ta učinek na izvoz precej manjši. Državna potrošnja na gibanje BDP v celem letu večjega učinka ni imela - bila je sicer realno nekoliko višja kot v 2019, investicije malenkost nižje. Vsa razlika oziroma ves lanski padec BDP torej izhaja iz nižje domače potrošnje (drugi in četrti kvartal) ter izvoza (predvsem drugi kvartal).

 

Navedeni podatki temeljijo na oceni, koliko je bilo za posamezno potrošnjo porabljeno tudi manj uvoženega blaga. Statistika namreč objavlja samo spremembo skupnega obsega potrošnje vključno z manj ali več potrošnje uvoženega blaga. In ko je potrošnja prebivalstva v četrtem kvartalu upadla za 14,5 %, so statistiki sicer izračunali, da je to prispevalo kar k 7,7 % nižjemu BDP (več od skupnega upada). Vendar se je zaradi zmanjšane potrošnje prebivalstva znižal tudi uvoz potrošnega blaga in upad dodane vrednosti je bil za ta znesek manjši. Ker se delež uvoženega blaga ne more izračunati po posameznih vrstah potrošnje, ga statistika tudi ne izračunava. Če ga poskušamo oceniti, pa pridemo do omenjenega odstotka, da približno polovica izpada lanskega BDP izhaja iz nižje potrošnje prebivalstva, druga polovica pa zaradi manjšega izvoza.

 

To potrjujejo tudi podatki o gibanju BDP po dejavnostih. Od skupnih 5,5 % nižjega BDP lansko leto glede na 2019 (2,7 milijarde evrov po lanskih cenah), je bilo za okoli 600 milijonov manj zbranih davkov, večina preostalega izpada pa v dejavnostih storitev (največ trgovina in gostinstvo, skoraj milijarda evrov). Sicer je bil tudi obseg industrije 4,5 % realno nižji (380 milijonov evrov), a je k padcu BDP prispeval le dober odstotek.

 

 

Delitev BDP po dohodkovni metodi

 

Najbolj zanimive pa so spremembe v dohodkovni strukturi BDP. Kot rečeno, je BDP po cenah 2020 lani upadel za 2,7 milijarde evrov, a ker je država dodala kar 1,5 milijarde subvencij, so se sredstva za delitev zmanjšala samo za 1,2 milijarde (vse številke so zaokrožene). Od teh manj razpoložljivih sredstev pa je bilo zbranih (plačanih) tudi 700 milijonov evrov manj davkov (zopet izpad za državo oziroma povečanje javnega dolga) in za razdelitev med "delo in kapital" je ostalo samo en odstotek manj kot leto poprej. 

 

Kljub temu, da je bilo torej lani ustvarjene kar 2,7 milijarde evrov manj dodane vrednosti (BDP), je večino izpada nadomestila država v breme proračuna, tako da je bilo za razdelitev na voljo samo okoli 450 milijonov evrov manj kot leto poprej. Pri tem je šlo za plače lani skoraj enak znesek kot v letu 2019 (nekaj zmanjšanja predvsem v storitvenem sektorju - minus 1 %, a sorazmerno več izplačil za plače v javnem sektorju). Druga kategorija delitve BDP poleg plač pa je "poslovni presežek" (dobički, amortizacija, obresti in ostalo), ki pa je bil zaradi subvencij države torej le 1 % realno nižji kot v letu 2019. 

  

Dejansko je torej država s fiskalno pomočjo poskrbela, da se sicer kar 5,5-odstotkov nižji BDP ni odrazil v nižjih prejemkih zaposlenih pa tudi ne lastnikov podjetij. Seveda, če gledamo v celoti, so številke - posamezniki (zaposleni in podjetniki) lahko utrpeli precejšen upad, drugi pa tudi povečanje prejemkov. Takšen pristop države (vlade) k nadomeščanju izpada dohodkov in dodane vrednosti je torej pozitivno vplival na položaj večine deležnikov, ki bi bili sicer zaradi zaustavitve gospodarske aktivnosti bistveno bolj prizadeti. A tak pristop države je seveda predvsem posledica sproščenih fiskalnih pravil in presežkov denarja, kar je bilo še pred letom tako v Sloveniji in tudi v svetu popolnoma nesprejemljivo. Ne gre za nek velik presežek, inovacijo ali napor aktualne politike, temveč sledenje razmeram, v katerih se je našel ves svet, in politikam, ki so značilne za vse države v Evropi. Le da je bila ta pomoč (v breme javnega dolga seveda) v Sloveniji nekaj bolj izrazita in se odrazila tudi v večjem deficitu, kot ga beležijo v drugih državah.

 

 

Napoved rasti BDP za 2021

 

A kot rečeno, to so sicer zgodovinski podatki, ki pa jih je zaradi specifičnosti vseeno potrebno analizirati in pogledati tudi na takšen, manj običajen način. Pred nami so sedaj odločitve, kakšno ekonomsko politiko voditi naprej. Kot kažejo zadnja gibanja, je kljub obremenjenosti z epidemijo proizvodni del gospodarstva že na dokaj visokem nivoju. Enako lahko pričakujemo tudi z gradbeništvom in povezanimi dejavnostmi zaradi predvidenih povečanj naložb (in sredstev iz Evropske unije). Izziv pa bo vsekakor kako aktivirati rezerve, ki so se ustvarile pri prebivalstvu. Le-te lahko dodajo pomemben pospešek celotni gospodarski aktivnosti in jo dvignejo tudi za kak dodatni odstotek ali dva. 

  

Kako jo bomo izkoristili (vključno s koriščenjem ogromnih potencialov pri evropskih sredstvih), pa se bo že letos poznalo na rasti BDP. Banka Slovenije napoveduje 3,1-odstotno rast, UMAR pa 4,3 odstotke. A to velja, če ... sicer pa bo lahko tudi samo 1 % (če bi se nepričakovano zaostrilo glede epidemije), lahko pa dejansko 3 ali tudi 5 odstotkov. Glede na dosedanje izkušnje bo ob nekem pričakovanem razvoju brez posebnih presenečenj rast najbrž v razponu tri do štiri odstotke, lahko pa tudi izven teh okvirov. Zato se kaj posebej obremenjevati s temi napovedi ni smiselno. Prav tako se bojim, da omenjene napovedi (in enako velja denimo tudi za napovedi IMF ali OECD) niso kaj bistveno bolj zanesljive od ocene "čez prst".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.809
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.832
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.272
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.197
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.071
07/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 688
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.065
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.036
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.896