Komentar

Temnopolti revizionizem: Prihaja čas globalnega kaosa, ko bo histerija preglasila razum in zgodovinska dejstva

V drugi svetovni vojni so milijoni belopoltih Judov, Slovanov in drugih, ki so jih nacisti in fašisti razglasili za manjvredne, suženjske rase, umirali  v delovnih taboriščih in grozovitih koncentracijskih taboriščih. Temnopoltim, ki jih takrat v Evropi skoraj ni bilo, se to ni dogajalo. Ameriški Demokrati sedaj v Kongresu to problematiko nadgrajujejo z začetkom razprave o reparacijah za suženjstvo, čeprav je od takrat minilo že poldrugo stoletje. Skrbi tudi dejstvo, da so take napete notranje razmere v zahodnih demokracijah voda na mlin trših, avtoritarnih sistemov in celo diktatur. 

05.03.2021 23:22
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   EU   ZDA   Slovenija   Coca Cola   Nemčija   Francija   Joe Biden   Trump   Barack Obama   WikiLeaks   Evropska komisija   Mark Avrelij

Zaposleni Coca Cole morajo skozi treninge, kako biti manj belski, kar naj bi pomenilo biti manj zahteven, aroganten in bolj ponižen. Javne šole ponekod že načrtujejo nauk, da imajo vsi belci vlogo pri ohranjanju sistemskega rasizma.

Žalostno je spoznanje, da so Rimljani pred 2000 leti vedeli več o mnogih življenjsko pomembnih pravnih načelih, kot danes bruseljski birokrati. Velike vladarje nikoli ni mučil dvom o razumevanju bistva pojmov, kot so javno dobro, javni interes, nacionalni interes. Niti v večnacionalnih imperijih (npr. rimskem, britanskem, avstro-ogrskem) s tem ni bilo težav. Ne s tem ne s pomembnimi drugimi vrednotami in pravnimi načeli. Veliki rimski cesar Mark Avrelij je v svojem Dnevniku izpričal veliko spoštovanje do dane besede, pravičnosti, poštenja. Njegov mnogo kasnejši naslednik na bizantinskem prestolu cesar Justinijan I. je v svoj izjemni zakonik iz okoli leta 530 vpeljal močno regulativo, ki je ščitila ljudstvo pred samovoljo oblastnikov. Danes ni malo predpisov na državni ali evropski ravni, ki so prava sramota, če jih primerjamo z vizionarskimi določbami tega davnega kodeksa, saj ne ščitijo ljudstva, ampak omogočajo multinacionalkam in bančnemu-finančnemu sektorju ali prikritim izbrancem v ozadju brezobzirno uveljavljanje njihovih interesov. Vlade pa niso le pasivne, pač pa neredko tudi servilno pomagajo pri udejanjanju teh strategij in z izmuzljivo retoriko prikrivajo nepoštene prakse.

 

Človek se intenzivno spreminja v neke vrste "interesno žival", ki se zaradi preračunljive udobnosti neaktivno varno, čim manj izpostavljeno giblje v krdelu skupin, ki jim pripada - stranki, društvu, delovni skupnosti - in se kot  posameznik čedalje redkeje izpostavlja z  dobronamerno kritično besedo, ki bi javno opozorila na napačne in nepoštene prakse, ki so tudi v najbolj demokratičnih sistemih vedno bolj dnevni pojav.

 

Neoliberalna ideologija, začeta z reaganomiko oz. thacherizmom, je razvila celo vrsto zamaskiranih konceptov, ki ne slabijo le vloge posameznika v družbi, ampak tudi gospodarstva malih držav, in se potencirala v razrast plenilnega bančno-finančnega kapitala in skoraj nadnacionalno nedotakljivost multinacionalk. Še vedno dnevno, čeprav že precej bolj prikrito, poslušamo gesla o nujni totalni konkurenci, popolnoma svobodnem, prostem trgu, kjer nevidna roka trga samodejno uravnava vse. Nujna je popolna deregulacija, totalna privatizacija, državnih ukrepov gospodarstvo ne potrebuje ...

 

Sedanja pandemija novega koronavirusa in pred tem že globalna finančna kriza (2008) sta te poglede že v precejšnji meri omajali, postavili pod vprašaj. Naenkrat je državna pomoč ne le dobrodošla, ampak kar nujna. Velike sile svoje interese zaščitijo vselej, ko so ogroženi njihovi interesi ne glede na siceršnje razglašene politično-ekonomske doktrine in podpisane konvencije. Dokazov o tem mrgoli. Samo še najbolj naivni verjamejo, da v meddržavnem pravu pogodbe obvezujejo.

 

 

Barack Obama in Angela Merkel

 

Sloveniji v vsej njenem tridesetletnem obstoju - razen večine lastnih vlad - nihče ni povzročil toliko direktne in posredne škode, kot sta jo bivši ameriški predsednik Barack Obama in odhajajoča nemška kanclerka Angela Merkel. Vsi veliki tuji in domači mediji že leta pretirano hvalijo oba in minimizirajo njune največje grehe, ki jih ni malo. O "nobelovcu" Obami le to, da se je zlagal glede Guantanama in pognal pravo vojno požigalništvo na Bližnjem vzhodu, kar je pognalo milijone beguncev proti Evropi. Škandal Watergate, ki je odplaknila predsednika Richarda Nixona, je dejansko le bleda senca novodobne afere Snowden - WikiLeaks. O odgovornosti predsednika Obame pa nič.

 

Gospa Merkel, ki je s kopičenjem svojih mandatov bolj podobna vladarjem centralnoazijskih držav kot zahodni demokraciji, pa je s svojo gospodinjsko logiko primarno kriva za porazne rezultate EU na področju migracij, varnostne politike in prezadolženosti mnogih držav. Velik greh Nemčije je izredno sebična ekonomska politika, ki ves čas v prvi plan agresivno postavlja  lastne interese.

 

Naivneži so dolgo pričakovali, da bo Nemčija, ki mnogim članicam EU -  in tudi nam - še vedno veliko dolguje, končno vendarle solidarno in širokopotezno poravnala svoje dolgove iz časov, ko je dvakrat brutalno razsula kontinent v dveh svetovnih vojnah. Dejansko pa je naivnim članicam, ki so prevzele evro, elegantno odvzela monetarno suverenost in ošibila njihov finančni položaj. Da je Slovenja postala tretja najbolj policijska država v EU, je prav tako znatna zasluga Merklove, ki je s svojim abotnim vabilom Arabcem izzvala neprekinjen migrantski pritisk na naše meje in s tem na povečano zaposlovanje v policiji, državi pa ogromne nepotrebne stroške. 

 

Naslednji nič manjši greh Nemčije, ki je tehnološko inventivna velesila, je ta, da na celi črti odpoveduje na vojaško- obrambnem področju in prevejano že dolga leta prepušča težje breme šibkejšim ekonomijam Francije in Italije, ki imata že zdaj močnejši armadi, pa tudi Grčiji, Španiji in Poljski, ki jim je dejansko bolj primerljiva. Britanije, ki bi še dajala resno vojaško težo EU, pa tako ali tak ni več v Uniji. Glede na čedalje večja mednarodna zaostrovanja in konfrontacije v odnosih med ZDA, Rusijo, Kitajsko in Indijo, glede na konflikte na Bližnjem vzhodu in okoli njega ter nepredvidljive Severno Korejo, Iran in celo Turčijo, takšno sebično ravnanje Nemčije izstopa kot neodgovorno.

 

Nemčija, podobno kot inventivni Japonska in Južna Koreja, slabo skrbi za lastno varnost in se preveč zanaša na ZDA in NATO, kar je doslej edini jasno in glasno povedal predsednik Donald Trump. Japonski vsaj ni mogoče oponesti, da nima močne klasične vojne mornarice, medtem ko Nemčija ne premore niti ene podmornice ali letalonosilke. Pa bi najbrž lahko pričakovali, da bo sposobna vsaj pomagati postaviti za ozemlja EU bolj učinkovit obrambni protiraketni sistem, kot so ameriški patrioti. Mnogi menda že razpolagajo z visoko lasersko obrambno tehnologijo, Nemci pa udobno - nič.

 

 

Po odhodu Britancev ...

 

EU je vso dobo našega članstva dejansko popoln talec nemško-francoske naveze. Menim, da je bilo prav trdovratno izključevanje Britanije iz kroga te "ekskluzivno prisrčne zveze dveh prepomembnih" ključni razlog za Brexit. Nič resnično važnega se ne zgodi brez volje in pristanka nemško-francoskega vlaka. Evropska komisija kot krovni izvršni organ Unije že po imenu zveni čudaško in bolj spominja na nek partijski organ (komite) kot na vlado, ki bi imela moč, da tudi Nemčiji ali Franciji naloži nekaj, kar morda ni v njunem interesu, pač pa je v interesu EU kot celote. Naj se ve, kaj je vlada in kaj komisija. Komisija se tega tudi zaveda in zato učinkovito uporablja svoje pristojnosti predvsem v razmerju do majhnih članic, kot je Slovenija, ki jo je vzorčno disciplinirala pri prisilni prodaji bančnega sektorja in kot skuša z nedavno tožbo za nezadostno čiščenje kanalizacijskih odplak v Ljubljani, Trbovljah in Kočevju, čeprav odstopanja praktično ni.

 

Spet se kaže napadalna aroganca oblastnega drobnjakarstva in totalno nepoznavanje širokogrudnih rimskih načel, ki že dva tisoč let terjajo dobrohotnost pri odločitvah tistih, ki imajo veliko politično moč (t.i. Marcelinovo načelo). Če k temu dodamo še znane razvpite odločbe najvišjih nemških sodišč, ki nediplomatsko jasno sporočajo, da pri vitalnih zadevah Nemčije dokončno odločata le njihov parlament in najvišja nemška sodna instanca - in torej ne Strasbourg, Luksemburg ali Bruselj -, so stvari jasne. Vse to vpije po novih, jasno in ozko definiranih pristojnosti Komisije in ne po sedanjem arbitrarnem širjenju na vse, česar se domisli. Kot da nihče v Bruslju ne pozna načela zakonitosti. Mi pa se dobro spominjamo, ne le na hitro podtaknjenih garancij za francosko nemške kredite državam PIGS (Portugal, Italy, Greece, Spain) ali slaboumnih pravil za pridelavo kumaric, ampak še marsičesa zelo problematičnega.

 

 

Volitve, ki so spremenile - vse ...

 

Svet je po ameriških predsedniških volitvah čedalje bolj nestabilno nepredvidljiv. Nestabilne so tudi izjemno razdeljene Združene države Amerike. O teh volitvah gotovo še ni rečena zadnja beseda. Nedvomno bo čez čas kak neodvisni pravni specialist ali raziskovalni novinar z zajetno knjižno ekspertizo pojasnil mnoga vprašanja, na katera še niso bili dani zadovoljivi odgovori. Predsednik Joe Biden v zadnjih dneh precej jasno kaže, da bo v marsičem skušal biti podoben Trumpu, najbrž mu mora biti, če bo želel biti konkurenčen kandidat v drugem mandatu. Sploh, če ima pred očmi pred očmi Gallupovo anketo s konca lanskega leta, po kateri Američani bolj občudujejo Trampa (18 %) kot Bidena (6 %). Dokaj zgovorno, mar ne.

 

Ameriška vrenja raznih gibanj in iskanja neke popolne pravičnosti se utegnejo sprevreči v politiko identitete, ki belce postavlja na zatožno klop, slikovito pravi Barbara Kremžar v nedavni Sobotni prilogi časnika Delo. In niza vznemirljive primere pretiravanja s politično korektnostjo, ki postajajo že kar absurdne. Tako morajo uslužbenci Coca Cole skozi treninge, kako biti manj belski, kar naj bi pomenilo biti manj zahteven, aroganten in bolj ponižen. Javne šole ponekod že načrtujejo nauk, da imajo vsi belci vlogo pri ohranjanju sistemskega rasizma.

 

Drugje obračunavajo z matematiko, ki naj bi bila predstavljena v znamenju rasizma in imperializma. Mnogi smo pri filmu že zdavnaj zaznali pretirano nasilno vključevanje temnopoltih igralcev tam, kjer se to dejansko ne spodobi, ker gre v bistvu za čisto potvarjanje zgodovine ali starodavnih legend, npr. ko se v nanizanki Merlin, angleški mitski kralj Artur poroči s temnopolto Guinevere ... Lekcije nove dobe kažejo, da bodo te domislice kmalu pljusknile v Evropo. V Britaniji menda šolski sistem že pozna poizkuse obračunavanja z mrtvimi belopoltimi moškimi od Williama Shakespeara dalje.

 

Kaj nas sploh še čudi. Lani smo bili priče kriminalne nasilne eskalacije po ZDA in Evropi, ko so besne tolpe temnopoltih in skrajnih levičarjev v Londonu odstranile kip najbolj zaslužnega borca proti nacizmu v 2. svetovni vojni, Winstona Churchilla - in ga vrgli v Temzo. Ironično, spravili so se na mža, ki se je dve leti z britanskim imperijem osamljeno in silovito boril proti nacistični Nemčiji, fašistični Italiji in vichiyevski Franciji za dobro vsega demokratičnega sveta in še posebej temnopoltih, ki bi najbolj trpeli pod nacizmom. Churchillova Britanija je trpela, ko so Rusi in Američani dokaj preračunljivo čakali, da Britanci opravijo sami najtežji začetni del vojne in bistveno oslabijo Hitlerja.

 

 

Suženjske plantaže in zgodnji kapitalizem v Evropi

 

Je razlog za vso to histerijo dejstvo, da imamo opravka s popolnimi zgodovinskimi ignoranti, ki so jih naščuvali proti "krivicam"? Kajti tisto kar upravičeno iritira, ni to, da se temnopolti upirajo krivicam in policijskemu nasilju (kar je zagotovo njihova legitimna pravica), ampak to, da je njihovo nasilje usmerjeno vsevprek, proti vsem. Temnopolti so požigali, razbijali in uničevali trgovine, izložbe, avtomobile, naprave in ameriške simbole po vsej Ameriki. Delali so škodo ljudem, ki niso imeli nobene zveze s policijskim nasiljem.

 

Prišleki, ki so jim bivše kolonialne metropole na čelu z Britanijo zaradi nekakšnega občutka krivde velikodušno dale državljanstva in potne liste, so predrzno besneli tudi po Evropi in jo poučevali o pravicah, ki jih je Evropa (Britanija) zagotovila vsemu svetu, predvsem pa njim samim, saj je kot edina takratna supersila prva na svetu ukinila suženjstvo in prisilila Francijo in tudi ZDA, da sta ji sledili (Amerika sicer z močnim zamikom), ter tudi druge države. Ironično je tudi to, da Evropa formalno že dolgo ni imela več niti tlačanstva, kar pa niti približno ne pomeni, da so bile delovne razmere v času industrijske revolucije in zgodnjega kapitalizma v angleških, francoskih, nemških ali belgijskih rudnikih, železarnah ali celo na poljih kaj boljše oziroma znosnejše kot na ameriških plantažah.

 

Mar kdo sploh še ve, kako so v prvih letih industrijske revolucije v angleških rudnikih in industrijskih obratih garali celo otroci in ženske po dvanajst ur na dan? Zdi se, da razbijači, ki jih mediji za razliko od Trumpovih pristašev, ki so januarja vdrli v Kapitol, nikoli niso upali imenovati mob (sodrga, drhal), nimajo niti najmanjšega pojma o obsežni literaturi svetovnega slovesa, ki te razmere opisuje. Charles Dickens v Oliverju Twistu, Victor Hugo v Nesrečnikih, Ivan Cankar v Hlapcu Jerneju, ruski klasiki … Še naši stari starši bi znali povedati, kako se je delalo npr. v Porurju, Posarju in avstro-ogrskih železarnah in rudnikih pred 120 leti, pa tudi v Kraljevini Jugoslaviji, povojnih rudnikih in železarnah, v gozdarstvu in hribovskem kmetijstvu.

 

George Orwell je v nekem članku iz leta 1942, torej sredi vojne, zapisal:

 

"Kdo bi si lahko pred dvajsetimi leti predstavljal, da se bo suženjstvo vrnilo v Evropo … Delovna taborišča po vsej Evropi in severni Afriki, kjer za skromen obrok hrane garajo Poljaki, Rusi, Židje, politični zaporniki, niso nič drugega kot sodobna oblika tradicionalnega suženjstva … prihaja do razdiranja družin in razmere so verjetno slabše, kot so bile na ameriških bombažnih plantažah."

 

 

Ko demokracija začne gristi svoj rep

 

Verjetno se bo dobro pogosteje spomniti stavka indijskega nobelovca Tagoreja, da tisti, ki predobro dela, ne utegne biti dober. V politiki pa se še posebej ne obnese biti preveč dober, zgledov namreč kar mrgoli. Naj bodo torej nekoliko bolj tiho ti "zatirani" in naj nam ne predavajo o suženjstvu, ker imamo svojih historičnih frustracij v Evropi dovolj in preveč. V drugi svetovni vojni so milijoni belih Židov, Poljakov in drugih Slovanov umirali ne le v delovnih taboriščih, ampak - kar je bilo še mnogo huje - tudi po grozovitih koncentracijskih taboriščih nacistov in fašistov.

 

Temnopoltim, ki jih takrat v Evropi skoraj ni bilo, se to ni dogajalo. Demokrati sedaj v Kongresu to problematiko nadgrajujejo z začetkom razprave o reparacijah za suženjstvo, čeprav je od takrat minilo že poldrugo stoletje. Skrbi tudi dejstvo, da so take napete notranje razmere v zahodnih demokracijah voda na mlin trših sistemov in diktatur. Naše televizije ne kažejo mnogih posnetkov divjih protestov militantnih islamistov in drugih skrajnežev, ko s skrajno predrznimi napisi korakajo po Londonu mimo policije, ki to le mirno opazuje, in po drugih zahodnih prestolnicah in neprikrito grozijo deželam, ki jim dajejo gostoljubje.

 

Že starim komunistom med obema vojnama je bilo znano, da je treba spoštovati liberalne institucije meščanske družbe ne zaradi nje same, ampak zaradi "akcijski možnosti", ki jih daje. Očitno je to znano tudi vsem vrstam predrznih prišlekov, ki si domišljajo, da imajo pravico postavljati vse vrste zahtev in grobo spreminjati kulturo, tradicijo in navade naših očetov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.171
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.189
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.209
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.068
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.101
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 592