Komentar

Svet se vztrajno zadolžuje naprej. Kitajska zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov

16. ženevsko poročilo o svetovnih gospodarstvih je osredotočeno na dinamiko razdolževanja po globalni finančni krizi. Ugotovitev je jasna - svet se ne razdolžuje.

29.09.2014 20:40
Piše: Luka Gubo

Zaradi izjemne rasti dolga so trenutno največje tveganja finančne krize na Kitajskem. Foto: newfashionblog.net

Dolg brez dolga finančnih družb se je med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju.

Že tako prezadolžen svet je leta 2008 doživel finančno krizo, ki je pokopala ogromno prezadolženih podjetij, skoraj pa bi tudi nekatere države. Po krizi bi pričakovali, predvsem zaradi medijskega poročanja o varčevalnih ukrepih in razdolževanju, da bo skupen dolg glede na BDP v upadu. Vendar temu ni tako. Na spodnjem grafu lahko vidimo zadolženost celotnega sveta glede na svetovni BDP.

 

 

Graf prikazuje svetovni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) v deležu svetovnega BDP skozi čas. Rast dolga do leta 2008 kaže balon, ki je nastajal skozi konjunkturo, močan porast zadolženosti v letu 2008 pa lahko pripišemo državnemu intervencionizmu oziroma reševanju gospodarstva (protikriznim ukrepom). Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

V času krize je dolg hitro narasel iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so države po svetu poskušale rešiti svoja gospodarstva z raznoraznimi spodbudami, direktnimi dokapitalizacijami in podobnimi ukrepi. Dodatno so se državni izdatki povečali zaradi visoke rasti števila brezposelnih, prihodki pa tudi zaradi tega znižali, saj je bilo plačanih manj davkov. Posledično so se države po svetu bolj zadolževale. Drug razlog za višjo zadolženost glede na BDP je pa seveda padec BDP. V krizi je večina razvitih držav izgubila nekaj odstotkov BDP, okrevanje je bilo med njimi počasno, v Evropi ga skorajda ni bilo.

 

Ves trud, ki naj bi ga predvsem v evropskih državah namenjali za nižanje zadolženosti, se v podatkih zaenkrat še ne pozna. Dolg je narasel, BDP pa le počasi dohaja rast dolga. Za visoko rast zadolženosti v zadnjih letih pa lahko krivimo predvsem Kitajsko, kjer je rast dolga neverjetno visoka.

 

Prav na Kitajskem so trenutno najvišja tveganja finančne krize, predvsem v t.i. shadow banking-u, kjer je rast dolga najvišja. Gre za nestandardne oblike kreditiranja gospodarstva v obliki izdaje namenskih obveznic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, kar spominja na hipotekarne kredite, ki so se v ZDA močno razširili pred globalno finančno krizo in jo do neke mere tudi povzročili.

 

 

Grafa prikazujeta skupni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) brez dolga finančnih družb, v deležu BDP izbranih držav ali skupin. Levi graf kaže, da se je dolg brez dolga finančnih družb med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju. Izjema v skupini držav v razvoju je Kitajska, ki zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov. Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

Prav na to opozarjajo tudi avtorji 16. ženevskega poročila, dodatno pa jih skrbi rast obrestnih mer. Če je država ali gospodarstvo močno zadolženo in nima dovolj visoke rasti, hkrati pa ima omejen dostop do novih sredstev na trgih ali v bančnem sistemu, je lahko vsaka odstotna točka rasti obrestne mere usodna. Posledično je rast obrestnih mer lahko največje tveganje za gospodarstva po svetu.

 

 

Celotno ženevsko poročilo lahko preberete na tej povezavi, povzetek avtorjev pa je dostopen na tej povezavi.

 

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
2
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,317
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,262
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,896
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,246
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 856
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,019