Komentar

Svet se vztrajno zadolžuje naprej. Kitajska zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov

16. ženevsko poročilo o svetovnih gospodarstvih je osredotočeno na dinamiko razdolževanja po globalni finančni krizi. Ugotovitev je jasna - svet se ne razdolžuje.

29.09.2014 20:40
Piše: Luka Gubo

Zaradi izjemne rasti dolga so trenutno največje tveganja finančne krize na Kitajskem. Foto: newfashionblog.net

Dolg brez dolga finančnih družb se je med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju.

Že tako prezadolžen svet je leta 2008 doživel finančno krizo, ki je pokopala ogromno prezadolženih podjetij, skoraj pa bi tudi nekatere države. Po krizi bi pričakovali, predvsem zaradi medijskega poročanja o varčevalnih ukrepih in razdolževanju, da bo skupen dolg glede na BDP v upadu. Vendar temu ni tako. Na spodnjem grafu lahko vidimo zadolženost celotnega sveta glede na svetovni BDP.

 

 

Graf prikazuje svetovni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) v deležu svetovnega BDP skozi čas. Rast dolga do leta 2008 kaže balon, ki je nastajal skozi konjunkturo, močan porast zadolženosti v letu 2008 pa lahko pripišemo državnemu intervencionizmu oziroma reševanju gospodarstva (protikriznim ukrepom). Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

V času krize je dolg hitro narasel iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so države po svetu poskušale rešiti svoja gospodarstva z raznoraznimi spodbudami, direktnimi dokapitalizacijami in podobnimi ukrepi. Dodatno so se državni izdatki povečali zaradi visoke rasti števila brezposelnih, prihodki pa tudi zaradi tega znižali, saj je bilo plačanih manj davkov. Posledično so se države po svetu bolj zadolževale. Drug razlog za višjo zadolženost glede na BDP je pa seveda padec BDP. V krizi je večina razvitih držav izgubila nekaj odstotkov BDP, okrevanje je bilo med njimi počasno, v Evropi ga skorajda ni bilo.

 

Ves trud, ki naj bi ga predvsem v evropskih državah namenjali za nižanje zadolženosti, se v podatkih zaenkrat še ne pozna. Dolg je narasel, BDP pa le počasi dohaja rast dolga. Za visoko rast zadolženosti v zadnjih letih pa lahko krivimo predvsem Kitajsko, kjer je rast dolga neverjetno visoka.

 

Prav na Kitajskem so trenutno najvišja tveganja finančne krize, predvsem v t.i. shadow banking-u, kjer je rast dolga najvišja. Gre za nestandardne oblike kreditiranja gospodarstva v obliki izdaje namenskih obveznic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, kar spominja na hipotekarne kredite, ki so se v ZDA močno razširili pred globalno finančno krizo in jo do neke mere tudi povzročili.

 

 

Grafa prikazujeta skupni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) brez dolga finančnih družb, v deležu BDP izbranih držav ali skupin. Levi graf kaže, da se je dolg brez dolga finančnih družb med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju. Izjema v skupini držav v razvoju je Kitajska, ki zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov. Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

Prav na to opozarjajo tudi avtorji 16. ženevskega poročila, dodatno pa jih skrbi rast obrestnih mer. Če je država ali gospodarstvo močno zadolženo in nima dovolj visoke rasti, hkrati pa ima omejen dostop do novih sredstev na trgih ali v bančnem sistemu, je lahko vsaka odstotna točka rasti obrestne mere usodna. Posledično je rast obrestnih mer lahko največje tveganje za gospodarstva po svetu.

 

 

Celotno ženevsko poročilo lahko preberete na tej povezavi, povzetek avtorjev pa je dostopen na tej povezavi.

 

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
11
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,481
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,718
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,549
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,833
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,830
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,676
07/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,907
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,328
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,086
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 931