Komentar

Svet se vztrajno zadolžuje naprej. Kitajska zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov

16. ženevsko poročilo o svetovnih gospodarstvih je osredotočeno na dinamiko razdolževanja po globalni finančni krizi. Ugotovitev je jasna - svet se ne razdolžuje.

29.09.2014 20:40
Piše: Luka Gubo

Zaradi izjemne rasti dolga so trenutno največje tveganja finančne krize na Kitajskem. Foto: newfashionblog.net

Dolg brez dolga finančnih družb se je med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju.

Že tako prezadolžen svet je leta 2008 doživel finančno krizo, ki je pokopala ogromno prezadolženih podjetij, skoraj pa bi tudi nekatere države. Po krizi bi pričakovali, predvsem zaradi medijskega poročanja o varčevalnih ukrepih in razdolževanju, da bo skupen dolg glede na BDP v upadu. Vendar temu ni tako. Na spodnjem grafu lahko vidimo zadolženost celotnega sveta glede na svetovni BDP.

 

 

Graf prikazuje svetovni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) v deležu svetovnega BDP skozi čas. Rast dolga do leta 2008 kaže balon, ki je nastajal skozi konjunkturo, močan porast zadolženosti v letu 2008 pa lahko pripišemo državnemu intervencionizmu oziroma reševanju gospodarstva (protikriznim ukrepom). Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

V času krize je dolg hitro narasel iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so države po svetu poskušale rešiti svoja gospodarstva z raznoraznimi spodbudami, direktnimi dokapitalizacijami in podobnimi ukrepi. Dodatno so se državni izdatki povečali zaradi visoke rasti števila brezposelnih, prihodki pa tudi zaradi tega znižali, saj je bilo plačanih manj davkov. Posledično so se države po svetu bolj zadolževale. Drug razlog za višjo zadolženost glede na BDP je pa seveda padec BDP. V krizi je večina razvitih držav izgubila nekaj odstotkov BDP, okrevanje je bilo med njimi počasno, v Evropi ga skorajda ni bilo.

 

Ves trud, ki naj bi ga predvsem v evropskih državah namenjali za nižanje zadolženosti, se v podatkih zaenkrat še ne pozna. Dolg je narasel, BDP pa le počasi dohaja rast dolga. Za visoko rast zadolženosti v zadnjih letih pa lahko krivimo predvsem Kitajsko, kjer je rast dolga neverjetno visoka.

 

Prav na Kitajskem so trenutno najvišja tveganja finančne krize, predvsem v t.i. shadow banking-u, kjer je rast dolga najvišja. Gre za nestandardne oblike kreditiranja gospodarstva v obliki izdaje namenskih obveznic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, kar spominja na hipotekarne kredite, ki so se v ZDA močno razširili pred globalno finančno krizo in jo do neke mere tudi povzročili.

 

 

Grafa prikazujeta skupni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) brez dolga finančnih družb, v deležu BDP izbranih držav ali skupin. Levi graf kaže, da se je dolg brez dolga finančnih družb med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju. Izjema v skupini držav v razvoju je Kitajska, ki zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov. Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

Prav na to opozarjajo tudi avtorji 16. ženevskega poročila, dodatno pa jih skrbi rast obrestnih mer. Če je država ali gospodarstvo močno zadolženo in nima dovolj visoke rasti, hkrati pa ima omejen dostop do novih sredstev na trgih ali v bančnem sistemu, je lahko vsaka odstotna točka rasti obrestne mere usodna. Posledično je rast obrestnih mer lahko največje tveganje za gospodarstva po svetu.

 

 

Celotno ženevsko poročilo lahko preberete na tej povezavi, povzetek avtorjev pa je dostopen na tej povezavi.

 

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737