Komentar

Svet se vztrajno zadolžuje naprej. Kitajska zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov

16. ženevsko poročilo o svetovnih gospodarstvih je osredotočeno na dinamiko razdolževanja po globalni finančni krizi. Ugotovitev je jasna - svet se ne razdolžuje.

29.09.2014 20:40
Piše: Luka Gubo

Zaradi izjemne rasti dolga so trenutno največje tveganja finančne krize na Kitajskem. Foto: newfashionblog.net

Dolg brez dolga finančnih družb se je med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju.

Že tako prezadolžen svet je leta 2008 doživel finančno krizo, ki je pokopala ogromno prezadolženih podjetij, skoraj pa bi tudi nekatere države. Po krizi bi pričakovali, predvsem zaradi medijskega poročanja o varčevalnih ukrepih in razdolževanju, da bo skupen dolg glede na BDP v upadu. Vendar temu ni tako. Na spodnjem grafu lahko vidimo zadolženost celotnega sveta glede na svetovni BDP.

 

 

Graf prikazuje svetovni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) v deležu svetovnega BDP skozi čas. Rast dolga do leta 2008 kaže balon, ki je nastajal skozi konjunkturo, močan porast zadolženosti v letu 2008 pa lahko pripišemo državnemu intervencionizmu oziroma reševanju gospodarstva (protikriznim ukrepom). Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

V času krize je dolg hitro narasel iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so države po svetu poskušale rešiti svoja gospodarstva z raznoraznimi spodbudami, direktnimi dokapitalizacijami in podobnimi ukrepi. Dodatno so se državni izdatki povečali zaradi visoke rasti števila brezposelnih, prihodki pa tudi zaradi tega znižali, saj je bilo plačanih manj davkov. Posledično so se države po svetu bolj zadolževale. Drug razlog za višjo zadolženost glede na BDP je pa seveda padec BDP. V krizi je večina razvitih držav izgubila nekaj odstotkov BDP, okrevanje je bilo med njimi počasno, v Evropi ga skorajda ni bilo.

 

Ves trud, ki naj bi ga predvsem v evropskih državah namenjali za nižanje zadolženosti, se v podatkih zaenkrat še ne pozna. Dolg je narasel, BDP pa le počasi dohaja rast dolga. Za visoko rast zadolženosti v zadnjih letih pa lahko krivimo predvsem Kitajsko, kjer je rast dolga neverjetno visoka.

 

Prav na Kitajskem so trenutno najvišja tveganja finančne krize, predvsem v t.i. shadow banking-u, kjer je rast dolga najvišja. Gre za nestandardne oblike kreditiranja gospodarstva v obliki izdaje namenskih obveznic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, kar spominja na hipotekarne kredite, ki so se v ZDA močno razširili pred globalno finančno krizo in jo do neke mere tudi povzročili.

 

 

Grafa prikazujeta skupni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) brez dolga finančnih družb, v deležu BDP izbranih držav ali skupin. Levi graf kaže, da se je dolg brez dolga finančnih družb med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju. Izjema v skupini držav v razvoju je Kitajska, ki zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov. Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

Prav na to opozarjajo tudi avtorji 16. ženevskega poročila, dodatno pa jih skrbi rast obrestnih mer. Če je država ali gospodarstvo močno zadolženo in nima dovolj visoke rasti, hkrati pa ima omejen dostop do novih sredstev na trgih ali v bančnem sistemu, je lahko vsaka odstotna točka rasti obrestne mere usodna. Posledično je rast obrestnih mer lahko največje tveganje za gospodarstva po svetu.

 

 

Celotno ženevsko poročilo lahko preberete na tej povezavi, povzetek avtorjev pa je dostopen na tej povezavi.

 

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
2
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.739
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.681
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.413
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.372
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.118
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.273
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.082
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.151