Komentar

Svet se vztrajno zadolžuje naprej. Kitajska zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov

16. ženevsko poročilo o svetovnih gospodarstvih je osredotočeno na dinamiko razdolževanja po globalni finančni krizi. Ugotovitev je jasna - svet se ne razdolžuje.

29.09.2014 20:40
Piše: Luka Gubo

Zaradi izjemne rasti dolga so trenutno največje tveganja finančne krize na Kitajskem. Foto: newfashionblog.net

Dolg brez dolga finančnih družb se je med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju.

Že tako prezadolžen svet je leta 2008 doživel finančno krizo, ki je pokopala ogromno prezadolženih podjetij, skoraj pa bi tudi nekatere države. Po krizi bi pričakovali, predvsem zaradi medijskega poročanja o varčevalnih ukrepih in razdolževanju, da bo skupen dolg glede na BDP v upadu. Vendar temu ni tako. Na spodnjem grafu lahko vidimo zadolženost celotnega sveta glede na svetovni BDP.

 

 

Graf prikazuje svetovni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) v deležu svetovnega BDP skozi čas. Rast dolga do leta 2008 kaže balon, ki je nastajal skozi konjunkturo, močan porast zadolženosti v letu 2008 pa lahko pripišemo državnemu intervencionizmu oziroma reševanju gospodarstva (protikriznim ukrepom). Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

V času krize je dolg hitro narasel iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so države po svetu poskušale rešiti svoja gospodarstva z raznoraznimi spodbudami, direktnimi dokapitalizacijami in podobnimi ukrepi. Dodatno so se državni izdatki povečali zaradi visoke rasti števila brezposelnih, prihodki pa tudi zaradi tega znižali, saj je bilo plačanih manj davkov. Posledično so se države po svetu bolj zadolževale. Drug razlog za višjo zadolženost glede na BDP je pa seveda padec BDP. V krizi je večina razvitih držav izgubila nekaj odstotkov BDP, okrevanje je bilo med njimi počasno, v Evropi ga skorajda ni bilo.

 

Ves trud, ki naj bi ga predvsem v evropskih državah namenjali za nižanje zadolženosti, se v podatkih zaenkrat še ne pozna. Dolg je narasel, BDP pa le počasi dohaja rast dolga. Za visoko rast zadolženosti v zadnjih letih pa lahko krivimo predvsem Kitajsko, kjer je rast dolga neverjetno visoka.

 

Prav na Kitajskem so trenutno najvišja tveganja finančne krize, predvsem v t.i. shadow banking-u, kjer je rast dolga najvišja. Gre za nestandardne oblike kreditiranja gospodarstva v obliki izdaje namenskih obveznic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev, kar spominja na hipotekarne kredite, ki so se v ZDA močno razširili pred globalno finančno krizo in jo do neke mere tudi povzročili.

 

 

Grafa prikazujeta skupni dolg (gospodinjstev, gospodarstev in držav) brez dolga finančnih družb, v deležu BDP izbranih držav ali skupin. Levi graf kaže, da se je dolg brez dolga finančnih družb med razvitimi državami povečal močno bolj kot med državami v razvoju. Izjema v skupini držav v razvoju je Kitajska, ki zaradi pretirane rasti dolga že ogroža stabilnost finančnih trgov. Vir: 16. ženevsko poročilo

 

 

Prav na to opozarjajo tudi avtorji 16. ženevskega poročila, dodatno pa jih skrbi rast obrestnih mer. Če je država ali gospodarstvo močno zadolženo in nima dovolj visoke rasti, hkrati pa ima omejen dostop do novih sredstev na trgih ali v bančnem sistemu, je lahko vsaka odstotna točka rasti obrestne mere usodna. Posledično je rast obrestnih mer lahko največje tveganje za gospodarstva po svetu.

 

 

Celotno ženevsko poročilo lahko preberete na tej povezavi, povzetek avtorjev pa je dostopen na tej povezavi.

 

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137