Razkrivamo

Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet

Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno stehtano finančno pomoč. Ali so kakšni predpisi, koliko mora biti med prosilci ali raziskovanci emigrantov in kje smejo živeti, da so ali niso med zamejci? Ali so kakšni predpisi, kaj vse in koliko kilometrov daleč morajo tematsko zajemati njihovi spisi? Ali bi bilo treba k vlogi dostaviti tudi rodovnik teh, ki dandanes beremo in raziskujemo in pišemo o teh ljudeh in njihovih dosežkih? In za zaključek: Ali bi bilo za podkrepitev vloge koristno navesti elaborate Udbe?!

03.03.2021 22:55
Piše: Alenka Puhar
Ključne besede:   Alenka Puhar   Helena Jaklitsch   Slovenci   Trst   Zaliv   Most   Udba   Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu   ADIT   Marjan Rožanc   Lev Detela   Drago Jančar   Andrej Marinc   Aleš Lokar   Boris Pahor

Fotomontaža: portal+

Pobudniki simpozija o zamejskih revijah Most in Zaliv so se javili na razpis za "finančno podporo Slovencev po svetu". Prošnjo pa je strokovna komisija Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zavrnila, češ da ne izpolnjuje ciljev razpisa, "saj spada na področje zamejstva".

Za svete tri kralje, to je 6. januarja, imajo v Beneški Sloveniji že pol stoletja Dan emigranta. Uvedli so ga v počastitev tistih rojakov, ki so dolgo odhajali delat daleč od doma, največ v belgijske in francoske rudnike. Izraz so uporabili brez zadrege in tehtanja pomenskih odtenkov, saj živijo v italijanski kulturi. Nekaj kilometrov proti vzhodu bi imeli – če bi imeli – dan zdomcev. Emigrantom se tu še dandanes radi izognemo, ker se jih drži slab glas.

 

Kadar gredo za svete tri kralje – in še kakšno priložnost – k Benečanom na obisk predstavniki slovenske države, pridejo v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Baje ne delajo več tistih razlik, ki so nekoč natančno kategorizirale politična agregatna stanja – zamejci, izseljenci, zdomci in emigranti. V polpretekli slovenščini je bilo popolnoma jasno, kdo je kaj (čeprav slovaropisci to v glavnem ignorirajo): Zamejci so tisti, ki živijo takoj za mejo, na ozemlju, ki po krivici ni naše. Izseljenci so odšli v starih časih, da bi poiskali boljše življenje v daljnih tujih državah. Zdomci so novejši izseljenci, ki jim je šlo predvsem za boljši zaslužek; uradna varianta je bila "delavci na začasnem delu v tujini", vsebovala je upanje, da se bodo vrnili. S polnimi žepi.

 

In emigranti? To so bili tisti, ki so odšli po drugi svetovni vojni, predvsem iz političnih razlogov. S tem so izrekli nezaupnico socialističnemu projektu in se izločili iz družbe. Deležni so bili samo strupa ali molka. Imeti stik z njimi je veljalo za resen delikt, ki se je občasno strogo kaznoval, kot sploh vse, kar je prišlo z druge strani meje. In tako je bilo čisto naravno, da so v Sloveniji začeli prirejati izseljenske nedelje, pozneje piknike (na začetku julija, ponavadi v Škofji Loki) in to še v času, ko noben emigrant ni mogel ali smel v Jugoslavijo. In je bilo jasno, da bi bilo tem veselicam nespodobno reči, da gre za emigrantski dogodek. Hkrati pa je sekretariat za notranje zadeve poročal, da je leta 1969, ko so se možnosti za prehod meje precej sprostile, "prišlo na privatne obiske okoli 700 političnih emigrantov iz Zahoda, iz Vzhoda pa 6 IB emigrantov".

 

Najboljša ilustracija te velike občutljivosti za kategorije tujosti se ponuja z uvozom publikacij. Vse, kar je bilo objavljeno za mejo, je bilo sumljivo in zato deležno kontrole. V Trstu je bilo ustanovljeno podjetje ADIT, ki se je ukvarjalo z uvozom tujega tiska v Jugoslavijo. Kratica je vredna pozornosti, gre za Agencijo demokratičnega inozemskega tiska; na pogled komercialno podjetje je imelo torej tudi razsodniške in cenzorske privilegije, saj je presojalo, kaj je demokratično in potemtakem sme pred oči socialističnega delovnega ljudstva. Obvarovalo ga je pred nedemokratičnimi besedili. V Jugoslavijo je pravzaprav samo Primorski dnevnik prihajal (iz Trsta) redno in brez težav; očitno je bil dovolj trdno v rokah zavednih članov komunistične partije. Vse drugo je bilo vsaj malo kočljivo, zato je potrebovalo kontrolo in uvozno dovoljenje. Udba je imela posebej izurjene ljudi, ki so vedeli, kdo je permanentno izobčen, za ostale pa so znali že po diagonalnem branju presoditi, ali naj se jih spusti med delovno ljudstvo ali ne. Ali bo kakšno besedovanje po nepotrebnem vznemirilo ali ne. Ali širi nesramne laži in kleveta ljudsko oblast … Verjetno so bili ti oddelki Udbe v tesnem in trajnem delovnem razmerju s podjetjem ADIT.

 

Vsi po svetu razseljeni Slovenci se seveda niso držali smernic, ki so pri poimenovanju obveljale v matični domovini. Po vojni v Argentino odseljeni Slovenci so se imeli za izseljence ali zdomce, ne za emigrante; niso pristali na slabšalno politkomisarsko označevanje.

 

Meje med zdomskim, izseljenskim, zamejskim in emigrantskim agregatnim stanjem niso bile nikdar prav čvrste, a to je imelo (za voditelje režima) nekaj prednosti. Kadar je bilo treba kaj diskreditirati, očrniti in s tem prepovedati, je zamejsko (tehnično gledano vse iz Trsta, Gorice in okoliških vasi) lahko postalo emigrantsko, celo belogardistično in domobransko. Tako so voditelji ob uslužni pomoči sodstva lahko preganjali vse, ki so želeli dati na papir kaj neobjavljivega. Reviji Most in Zaliv, ustanovljeni leta 1964 v Trstu, sta se tega dobro zavedali, zlasti od leta 1967, ko se je na zatožni klopi znašel Marjan Rožanc, zagret pisatelj in sodelavec Mosta. Obtožen je bil zaradi nekaj spisov, objavljenih v Mostu in zaradi prodajanja te revije sredi Ljubljane.

 

Uradno poročilo Službe države varnosti se glasi:

 

"Dne 18.5. smo izvršili hišno preiskavo pri književniku Marjanu Rožancu, ki je brez dovoljenja razpečaval tržaško revijo Most. Ta revija je katoliško orientirana, a v njej sodelujejo tržaški slovenski emigranti in manjšinci, znani kot osebe, ki so nerazpoložene do nove Jugoslavije. Osnovna koncepcija revije je: predstavljati revijo, ki svobodno in nepristransko obravnava celotno slovensko kulturno dejavnost, kar ji po mnenju njenih predstavnikov omogoča dejstvo, da je njen sedež v tkzv. 'svobodnem svetu', izven 'diktature v Sloveniji'."

 

Postopek proti Rožancu se je končal s pogojno zaporno kaznijo. Čez nekaj let (1976/77) sta bila zaradi objav (in tudi poskusa objave) v Zalivu obtožena – in oba brezpogojno obsojena na zaporno kazen – Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tik pred tem je bil (leta 1975) obsojen na leto strogega zapora Drago Jančar, ki je čez avstrijsko mejo prinesel publikacijo s pričevanji o povojnih pobojih; sodili so mu po 118. členu Kazenskega zakonika, ki je inkriminiral sovražno propagando, in ga tudi obsodili na leto dni zapora.

 

Vsi ti primeri so ustrezno zastrašili obsojence, njihovo okolico in splošno javnost. Seveda je to samo del iz širše slike, saj so v drugih predelih iste države iste ali podobne člene enako uporabljali ali zlorabljali, s tem pa krotili pretirano sproščenost in kritičnost. Svarila pred stiki s tujci, zlasti z novinarji, so bila zelo razširjena ustrahovalna taktika. Konec šestdesetih, ko so se obsojenci z dachavskih procesov – enega najbolj sramotnih poglavij povojne represije – začeli zbirati, dogovarjati, pisati pisma in obiskovati politične funkcionarje, da bi se oprali krivde, jim je Andrej Marinc, sekretar CK ZKS Slovenije, zagrozil (1968):

 

"Svetujem vam, da novinarjem, zlasti tujim, ne dajete nobenih izjav. Če našega nasveta ne boste upoštevali, se lahko zgodi, da bomo postopek za morebitno rehabilitacijo ustavili. Na osnovi še neuporabljenega obremenilnega materiala bi lahko proti mnogim od vas celo sprožili nov proces!"

 

Kaj je povod za tole jezikovno cepljenje pomenskih odtenkov? Simpozij, ki se je začel porajati lani spomladi, ko je umrl Aleš Lokar. Z ambicijo pretresa in spomina na dve reviji, Most in Zaliv, ki sta od srede šestdesetih pa tja do leta 1990 izhajali malo za mejo. Zaradi tega sta bili formalno zamejski, a vsebinsko toliko sumljivi, da sta bili tudi "nam sovražni", vsekakor pa "ne napredni". Okoli njiju se je zbralo nekaj intelektualne energije, ki si je upala usmerjati tudi v vprašanja, s katerimi se tostran meje ni bilo dovoljeno ukvarjati. Rezultat: na straneh teh dveh revij so zapisane misli, ki so bile pomembne za intelektualno rast Slovencev, s tem za njihovo družbeno in politično samorazumevanje in usodo. Vseh – tistih tu v tej državi, tistih v njeni bližini in tistih bolj oddaljenih. Zato so pobudniki simpozija prosili ustrezni urad za nekaj denarja. Javili so se na razpis za "finančno podporo Slovencev po svetu". Prošnjo je strokovna komisija zavrnila, češ da ne izpolnjuje ciljev razpisa, "saj spada na področje zamejstva".

 

Zavrnitev je zanimiva, ker sicer ni politično uničujoča, kot se je dogajalo njega dni, očitno pa komisija še vedno raje deli svoje simpatije in denar po nekih bolj ali manj umetnih kriterijih "zdomskosti" in "zamejnosti". Pri tem ostaja nejasno, s kakšnimi kriteriji loči "posvetne" Slovence od "zamejskih". Že res, da sta obe publikaciji izhajali takoj na drugi strani meje, v krajih, poseljenih z zamejci. Ampak v njih so sodelovali eni in drugi in tretji ljudje, celo nekaj bolj pogumnih četrtih, to je tukajšnjih. Zaliv je ustanovil Boris Pahor, ki je iz prve kategorije tujosti, a je odpiral strani svoje revije tudi drugim, celo najrazličnejšim emigrantom.

 

Most, ki je bil prav tako odprt na vse strani – celo italijanskim sodelavcem! – pa je imel že ob ustanovitvi pisano sestavo. Vladimir Vremec je zamejski domačin, Aleš Lokar zamejski polemigrant, Detela emigrant. Za kratko obrazložitev: Vremec je z Opčin, iz družine, ki ima tam že dolgo zemljo in hišo in v njej gostilno. Aleš Lokar je bil v Trst preseljen iz Ajdovščine še kot otrok, ker je njegov oče leta 1947 optiral za Italijo – iz razlogov, ki so politično-gospodarske narave. Lev Detela pa je Jugoslavijo zapustil leta 1960 kot mlad, odrasel moški; z oznako (tukajšnjo, udbovsko): Emigrant. Čez nekaj desetletij je v krogu Nove revije povzročil živahno debato o zdomstvu, izseljenstvu in drugih oznakah ekspatriatizma. Ki jo je Niko Grafenauer končno presekal: "Kaj boš govoril o zapredenosti in take omlednosti. Šel si v emigracijo in si bil emigrant!" Pa so Detelovi spomini izšli s tem jasnim naslovom.

 

Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno stehtano finančno pomoč. Ali so kakšni predpisi, koliko mora biti med prosilci ali raziskovanci emigrantov in kje smejo živeti, da so ali niso med zamejci? Ali so kakšni predpisi, kaj vse in koliko kilometrov daleč morajo tematsko zajemati njihovi spisi? Seveda še vprašanje drugačnega tujstva: Ali se je pametno pobahati, da sta v Mostu nastopala tudi Claudio Magris in Boris Podrecca, ki sta napol obljubila udeležbo (v teh negotovih časih so obljube kočljiva zadeva)? Ali pa je to bolje skriti, ker – roko na srce – Podrecco se še da nekako označiti za tudi-Slovenca-razseljeno- napol/emigrantsko osebo? Magrisa pa menda ne, čeprav, no, mogoče tudi nekako, zaradi žene, ki je bila iz kategorije ezulov … ?

 

Še to: Ali bi bilo treba k vlogi dostaviti tudi rodovnik teh, ki dandanes beremo in raziskujemo in pišemo o teh ljudeh in njihovih dosežkih? In za zaključek: Ali bi bilo za podkrepitev vloge koristno navesti elaborate Udbe?!

 

No, sklenem melanholično, saj poznamo še eno agregatno stanje tujosti: Lanski  sneg.

 

Zapis Alenke Puhar je bil pod naslovom Zdomski lanski sneg v tej različici objavljen na portalu KUD-KDO, v krajši pa 23. februarja 2021 pod enakim naslovom v Delu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
15
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.050
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.198
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.092
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.685
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.216
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 964
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.758