Razkrivamo

Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet

Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno stehtano finančno pomoč. Ali so kakšni predpisi, koliko mora biti med prosilci ali raziskovanci emigrantov in kje smejo živeti, da so ali niso med zamejci? Ali so kakšni predpisi, kaj vse in koliko kilometrov daleč morajo tematsko zajemati njihovi spisi? Ali bi bilo treba k vlogi dostaviti tudi rodovnik teh, ki dandanes beremo in raziskujemo in pišemo o teh ljudeh in njihovih dosežkih? In za zaključek: Ali bi bilo za podkrepitev vloge koristno navesti elaborate Udbe?!

03.03.2021 22:55
Piše: Alenka Puhar
Ključne besede:   Alenka Puhar   Helena Jaklitsch   Slovenci   Trst   Zaliv   Most   Udba   Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu   ADIT   Marjan Rožanc   Lev Detela   Drago Jančar   Andrej Marinc   Aleš Lokar   Boris Pahor

Fotomontaža: portal+

Pobudniki simpozija o zamejskih revijah Most in Zaliv so se javili na razpis za "finančno podporo Slovencev po svetu". Prošnjo pa je strokovna komisija Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zavrnila, češ da ne izpolnjuje ciljev razpisa, "saj spada na področje zamejstva".

Za svete tri kralje, to je 6. januarja, imajo v Beneški Sloveniji že pol stoletja Dan emigranta. Uvedli so ga v počastitev tistih rojakov, ki so dolgo odhajali delat daleč od doma, največ v belgijske in francoske rudnike. Izraz so uporabili brez zadrege in tehtanja pomenskih odtenkov, saj živijo v italijanski kulturi. Nekaj kilometrov proti vzhodu bi imeli – če bi imeli – dan zdomcev. Emigrantom se tu še dandanes radi izognemo, ker se jih drži slab glas.

 

Kadar gredo za svete tri kralje – in še kakšno priložnost – k Benečanom na obisk predstavniki slovenske države, pridejo v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Baje ne delajo več tistih razlik, ki so nekoč natančno kategorizirale politična agregatna stanja – zamejci, izseljenci, zdomci in emigranti. V polpretekli slovenščini je bilo popolnoma jasno, kdo je kaj (čeprav slovaropisci to v glavnem ignorirajo): Zamejci so tisti, ki živijo takoj za mejo, na ozemlju, ki po krivici ni naše. Izseljenci so odšli v starih časih, da bi poiskali boljše življenje v daljnih tujih državah. Zdomci so novejši izseljenci, ki jim je šlo predvsem za boljši zaslužek; uradna varianta je bila "delavci na začasnem delu v tujini", vsebovala je upanje, da se bodo vrnili. S polnimi žepi.

 

In emigranti? To so bili tisti, ki so odšli po drugi svetovni vojni, predvsem iz političnih razlogov. S tem so izrekli nezaupnico socialističnemu projektu in se izločili iz družbe. Deležni so bili samo strupa ali molka. Imeti stik z njimi je veljalo za resen delikt, ki se je občasno strogo kaznoval, kot sploh vse, kar je prišlo z druge strani meje. In tako je bilo čisto naravno, da so v Sloveniji začeli prirejati izseljenske nedelje, pozneje piknike (na začetku julija, ponavadi v Škofji Loki) in to še v času, ko noben emigrant ni mogel ali smel v Jugoslavijo. In je bilo jasno, da bi bilo tem veselicam nespodobno reči, da gre za emigrantski dogodek. Hkrati pa je sekretariat za notranje zadeve poročal, da je leta 1969, ko so se možnosti za prehod meje precej sprostile, "prišlo na privatne obiske okoli 700 političnih emigrantov iz Zahoda, iz Vzhoda pa 6 IB emigrantov".

 

Najboljša ilustracija te velike občutljivosti za kategorije tujosti se ponuja z uvozom publikacij. Vse, kar je bilo objavljeno za mejo, je bilo sumljivo in zato deležno kontrole. V Trstu je bilo ustanovljeno podjetje ADIT, ki se je ukvarjalo z uvozom tujega tiska v Jugoslavijo. Kratica je vredna pozornosti, gre za Agencijo demokratičnega inozemskega tiska; na pogled komercialno podjetje je imelo torej tudi razsodniške in cenzorske privilegije, saj je presojalo, kaj je demokratično in potemtakem sme pred oči socialističnega delovnega ljudstva. Obvarovalo ga je pred nedemokratičnimi besedili. V Jugoslavijo je pravzaprav samo Primorski dnevnik prihajal (iz Trsta) redno in brez težav; očitno je bil dovolj trdno v rokah zavednih članov komunistične partije. Vse drugo je bilo vsaj malo kočljivo, zato je potrebovalo kontrolo in uvozno dovoljenje. Udba je imela posebej izurjene ljudi, ki so vedeli, kdo je permanentno izobčen, za ostale pa so znali že po diagonalnem branju presoditi, ali naj se jih spusti med delovno ljudstvo ali ne. Ali bo kakšno besedovanje po nepotrebnem vznemirilo ali ne. Ali širi nesramne laži in kleveta ljudsko oblast … Verjetno so bili ti oddelki Udbe v tesnem in trajnem delovnem razmerju s podjetjem ADIT.

 

Vsi po svetu razseljeni Slovenci se seveda niso držali smernic, ki so pri poimenovanju obveljale v matični domovini. Po vojni v Argentino odseljeni Slovenci so se imeli za izseljence ali zdomce, ne za emigrante; niso pristali na slabšalno politkomisarsko označevanje.

 

Meje med zdomskim, izseljenskim, zamejskim in emigrantskim agregatnim stanjem niso bile nikdar prav čvrste, a to je imelo (za voditelje režima) nekaj prednosti. Kadar je bilo treba kaj diskreditirati, očrniti in s tem prepovedati, je zamejsko (tehnično gledano vse iz Trsta, Gorice in okoliških vasi) lahko postalo emigrantsko, celo belogardistično in domobransko. Tako so voditelji ob uslužni pomoči sodstva lahko preganjali vse, ki so želeli dati na papir kaj neobjavljivega. Reviji Most in Zaliv, ustanovljeni leta 1964 v Trstu, sta se tega dobro zavedali, zlasti od leta 1967, ko se je na zatožni klopi znašel Marjan Rožanc, zagret pisatelj in sodelavec Mosta. Obtožen je bil zaradi nekaj spisov, objavljenih v Mostu in zaradi prodajanja te revije sredi Ljubljane.

 

Uradno poročilo Službe države varnosti se glasi:

 

"Dne 18.5. smo izvršili hišno preiskavo pri književniku Marjanu Rožancu, ki je brez dovoljenja razpečaval tržaško revijo Most. Ta revija je katoliško orientirana, a v njej sodelujejo tržaški slovenski emigranti in manjšinci, znani kot osebe, ki so nerazpoložene do nove Jugoslavije. Osnovna koncepcija revije je: predstavljati revijo, ki svobodno in nepristransko obravnava celotno slovensko kulturno dejavnost, kar ji po mnenju njenih predstavnikov omogoča dejstvo, da je njen sedež v tkzv. 'svobodnem svetu', izven 'diktature v Sloveniji'."

 

Postopek proti Rožancu se je končal s pogojno zaporno kaznijo. Čez nekaj let (1976/77) sta bila zaradi objav (in tudi poskusa objave) v Zalivu obtožena – in oba brezpogojno obsojena na zaporno kazen – Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tik pred tem je bil (leta 1975) obsojen na leto strogega zapora Drago Jančar, ki je čez avstrijsko mejo prinesel publikacijo s pričevanji o povojnih pobojih; sodili so mu po 118. členu Kazenskega zakonika, ki je inkriminiral sovražno propagando, in ga tudi obsodili na leto dni zapora.

 

Vsi ti primeri so ustrezno zastrašili obsojence, njihovo okolico in splošno javnost. Seveda je to samo del iz širše slike, saj so v drugih predelih iste države iste ali podobne člene enako uporabljali ali zlorabljali, s tem pa krotili pretirano sproščenost in kritičnost. Svarila pred stiki s tujci, zlasti z novinarji, so bila zelo razširjena ustrahovalna taktika. Konec šestdesetih, ko so se obsojenci z dachavskih procesov – enega najbolj sramotnih poglavij povojne represije – začeli zbirati, dogovarjati, pisati pisma in obiskovati politične funkcionarje, da bi se oprali krivde, jim je Andrej Marinc, sekretar CK ZKS Slovenije, zagrozil (1968):

 

"Svetujem vam, da novinarjem, zlasti tujim, ne dajete nobenih izjav. Če našega nasveta ne boste upoštevali, se lahko zgodi, da bomo postopek za morebitno rehabilitacijo ustavili. Na osnovi še neuporabljenega obremenilnega materiala bi lahko proti mnogim od vas celo sprožili nov proces!"

 

Kaj je povod za tole jezikovno cepljenje pomenskih odtenkov? Simpozij, ki se je začel porajati lani spomladi, ko je umrl Aleš Lokar. Z ambicijo pretresa in spomina na dve reviji, Most in Zaliv, ki sta od srede šestdesetih pa tja do leta 1990 izhajali malo za mejo. Zaradi tega sta bili formalno zamejski, a vsebinsko toliko sumljivi, da sta bili tudi "nam sovražni", vsekakor pa "ne napredni". Okoli njiju se je zbralo nekaj intelektualne energije, ki si je upala usmerjati tudi v vprašanja, s katerimi se tostran meje ni bilo dovoljeno ukvarjati. Rezultat: na straneh teh dveh revij so zapisane misli, ki so bile pomembne za intelektualno rast Slovencev, s tem za njihovo družbeno in politično samorazumevanje in usodo. Vseh – tistih tu v tej državi, tistih v njeni bližini in tistih bolj oddaljenih. Zato so pobudniki simpozija prosili ustrezni urad za nekaj denarja. Javili so se na razpis za "finančno podporo Slovencev po svetu". Prošnjo je strokovna komisija zavrnila, češ da ne izpolnjuje ciljev razpisa, "saj spada na področje zamejstva".

 

Zavrnitev je zanimiva, ker sicer ni politično uničujoča, kot se je dogajalo njega dni, očitno pa komisija še vedno raje deli svoje simpatije in denar po nekih bolj ali manj umetnih kriterijih "zdomskosti" in "zamejnosti". Pri tem ostaja nejasno, s kakšnimi kriteriji loči "posvetne" Slovence od "zamejskih". Že res, da sta obe publikaciji izhajali takoj na drugi strani meje, v krajih, poseljenih z zamejci. Ampak v njih so sodelovali eni in drugi in tretji ljudje, celo nekaj bolj pogumnih četrtih, to je tukajšnjih. Zaliv je ustanovil Boris Pahor, ki je iz prve kategorije tujosti, a je odpiral strani svoje revije tudi drugim, celo najrazličnejšim emigrantom.

 

Most, ki je bil prav tako odprt na vse strani – celo italijanskim sodelavcem! – pa je imel že ob ustanovitvi pisano sestavo. Vladimir Vremec je zamejski domačin, Aleš Lokar zamejski polemigrant, Detela emigrant. Za kratko obrazložitev: Vremec je z Opčin, iz družine, ki ima tam že dolgo zemljo in hišo in v njej gostilno. Aleš Lokar je bil v Trst preseljen iz Ajdovščine še kot otrok, ker je njegov oče leta 1947 optiral za Italijo – iz razlogov, ki so politično-gospodarske narave. Lev Detela pa je Jugoslavijo zapustil leta 1960 kot mlad, odrasel moški; z oznako (tukajšnjo, udbovsko): Emigrant. Čez nekaj desetletij je v krogu Nove revije povzročil živahno debato o zdomstvu, izseljenstvu in drugih oznakah ekspatriatizma. Ki jo je Niko Grafenauer končno presekal: "Kaj boš govoril o zapredenosti in take omlednosti. Šel si v emigracijo in si bil emigrant!" Pa so Detelovi spomini izšli s tem jasnim naslovom.

 

Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno stehtano finančno pomoč. Ali so kakšni predpisi, koliko mora biti med prosilci ali raziskovanci emigrantov in kje smejo živeti, da so ali niso med zamejci? Ali so kakšni predpisi, kaj vse in koliko kilometrov daleč morajo tematsko zajemati njihovi spisi? Seveda še vprašanje drugačnega tujstva: Ali se je pametno pobahati, da sta v Mostu nastopala tudi Claudio Magris in Boris Podrecca, ki sta napol obljubila udeležbo (v teh negotovih časih so obljube kočljiva zadeva)? Ali pa je to bolje skriti, ker – roko na srce – Podrecco se še da nekako označiti za tudi-Slovenca-razseljeno- napol/emigrantsko osebo? Magrisa pa menda ne, čeprav, no, mogoče tudi nekako, zaradi žene, ki je bila iz kategorije ezulov … ?

 

Še to: Ali bi bilo treba k vlogi dostaviti tudi rodovnik teh, ki dandanes beremo in raziskujemo in pišemo o teh ljudeh in njihovih dosežkih? In za zaključek: Ali bi bilo za podkrepitev vloge koristno navesti elaborate Udbe?!

 

No, sklenem melanholično, saj poznamo še eno agregatno stanje tujosti: Lanski  sneg.

 

Zapis Alenke Puhar je bil pod naslovom Zdomski lanski sneg v tej različici objavljen na portalu KUD-KDO, v krajši pa 23. februarja 2021 pod enakim naslovom v Delu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
6
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.003
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.132
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758