Razkrivamo

Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet

Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno stehtano finančno pomoč. Ali so kakšni predpisi, koliko mora biti med prosilci ali raziskovanci emigrantov in kje smejo živeti, da so ali niso med zamejci? Ali so kakšni predpisi, kaj vse in koliko kilometrov daleč morajo tematsko zajemati njihovi spisi? Ali bi bilo treba k vlogi dostaviti tudi rodovnik teh, ki dandanes beremo in raziskujemo in pišemo o teh ljudeh in njihovih dosežkih? In za zaključek: Ali bi bilo za podkrepitev vloge koristno navesti elaborate Udbe?!

03.03.2021 22:55
Piše: Alenka Puhar
Ključne besede:   Alenka Puhar   Helena Jaklitsch   Slovenci   Trst   Zaliv   Most   Udba   Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu   ADIT   Marjan Rožanc   Lev Detela   Drago Jančar   Andrej Marinc   Aleš Lokar   Boris Pahor

Fotomontaža: portal+

Pobudniki simpozija o zamejskih revijah Most in Zaliv so se javili na razpis za "finančno podporo Slovencev po svetu". Prošnjo pa je strokovna komisija Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zavrnila, češ da ne izpolnjuje ciljev razpisa, "saj spada na področje zamejstva".

Za svete tri kralje, to je 6. januarja, imajo v Beneški Sloveniji že pol stoletja Dan emigranta. Uvedli so ga v počastitev tistih rojakov, ki so dolgo odhajali delat daleč od doma, največ v belgijske in francoske rudnike. Izraz so uporabili brez zadrege in tehtanja pomenskih odtenkov, saj živijo v italijanski kulturi. Nekaj kilometrov proti vzhodu bi imeli – če bi imeli – dan zdomcev. Emigrantom se tu še dandanes radi izognemo, ker se jih drži slab glas.

 

Kadar gredo za svete tri kralje – in še kakšno priložnost – k Benečanom na obisk predstavniki slovenske države, pridejo v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Baje ne delajo več tistih razlik, ki so nekoč natančno kategorizirale politična agregatna stanja – zamejci, izseljenci, zdomci in emigranti. V polpretekli slovenščini je bilo popolnoma jasno, kdo je kaj (čeprav slovaropisci to v glavnem ignorirajo): Zamejci so tisti, ki živijo takoj za mejo, na ozemlju, ki po krivici ni naše. Izseljenci so odšli v starih časih, da bi poiskali boljše življenje v daljnih tujih državah. Zdomci so novejši izseljenci, ki jim je šlo predvsem za boljši zaslužek; uradna varianta je bila "delavci na začasnem delu v tujini", vsebovala je upanje, da se bodo vrnili. S polnimi žepi.

 

In emigranti? To so bili tisti, ki so odšli po drugi svetovni vojni, predvsem iz političnih razlogov. S tem so izrekli nezaupnico socialističnemu projektu in se izločili iz družbe. Deležni so bili samo strupa ali molka. Imeti stik z njimi je veljalo za resen delikt, ki se je občasno strogo kaznoval, kot sploh vse, kar je prišlo z druge strani meje. In tako je bilo čisto naravno, da so v Sloveniji začeli prirejati izseljenske nedelje, pozneje piknike (na začetku julija, ponavadi v Škofji Loki) in to še v času, ko noben emigrant ni mogel ali smel v Jugoslavijo. In je bilo jasno, da bi bilo tem veselicam nespodobno reči, da gre za emigrantski dogodek. Hkrati pa je sekretariat za notranje zadeve poročal, da je leta 1969, ko so se možnosti za prehod meje precej sprostile, "prišlo na privatne obiske okoli 700 političnih emigrantov iz Zahoda, iz Vzhoda pa 6 IB emigrantov".

 

Najboljša ilustracija te velike občutljivosti za kategorije tujosti se ponuja z uvozom publikacij. Vse, kar je bilo objavljeno za mejo, je bilo sumljivo in zato deležno kontrole. V Trstu je bilo ustanovljeno podjetje ADIT, ki se je ukvarjalo z uvozom tujega tiska v Jugoslavijo. Kratica je vredna pozornosti, gre za Agencijo demokratičnega inozemskega tiska; na pogled komercialno podjetje je imelo torej tudi razsodniške in cenzorske privilegije, saj je presojalo, kaj je demokratično in potemtakem sme pred oči socialističnega delovnega ljudstva. Obvarovalo ga je pred nedemokratičnimi besedili. V Jugoslavijo je pravzaprav samo Primorski dnevnik prihajal (iz Trsta) redno in brez težav; očitno je bil dovolj trdno v rokah zavednih članov komunistične partije. Vse drugo je bilo vsaj malo kočljivo, zato je potrebovalo kontrolo in uvozno dovoljenje. Udba je imela posebej izurjene ljudi, ki so vedeli, kdo je permanentno izobčen, za ostale pa so znali že po diagonalnem branju presoditi, ali naj se jih spusti med delovno ljudstvo ali ne. Ali bo kakšno besedovanje po nepotrebnem vznemirilo ali ne. Ali širi nesramne laži in kleveta ljudsko oblast … Verjetno so bili ti oddelki Udbe v tesnem in trajnem delovnem razmerju s podjetjem ADIT.

 

Vsi po svetu razseljeni Slovenci se seveda niso držali smernic, ki so pri poimenovanju obveljale v matični domovini. Po vojni v Argentino odseljeni Slovenci so se imeli za izseljence ali zdomce, ne za emigrante; niso pristali na slabšalno politkomisarsko označevanje.

 

Meje med zdomskim, izseljenskim, zamejskim in emigrantskim agregatnim stanjem niso bile nikdar prav čvrste, a to je imelo (za voditelje režima) nekaj prednosti. Kadar je bilo treba kaj diskreditirati, očrniti in s tem prepovedati, je zamejsko (tehnično gledano vse iz Trsta, Gorice in okoliških vasi) lahko postalo emigrantsko, celo belogardistično in domobransko. Tako so voditelji ob uslužni pomoči sodstva lahko preganjali vse, ki so želeli dati na papir kaj neobjavljivega. Reviji Most in Zaliv, ustanovljeni leta 1964 v Trstu, sta se tega dobro zavedali, zlasti od leta 1967, ko se je na zatožni klopi znašel Marjan Rožanc, zagret pisatelj in sodelavec Mosta. Obtožen je bil zaradi nekaj spisov, objavljenih v Mostu in zaradi prodajanja te revije sredi Ljubljane.

 

Uradno poročilo Službe države varnosti se glasi:

 

"Dne 18.5. smo izvršili hišno preiskavo pri književniku Marjanu Rožancu, ki je brez dovoljenja razpečaval tržaško revijo Most. Ta revija je katoliško orientirana, a v njej sodelujejo tržaški slovenski emigranti in manjšinci, znani kot osebe, ki so nerazpoložene do nove Jugoslavije. Osnovna koncepcija revije je: predstavljati revijo, ki svobodno in nepristransko obravnava celotno slovensko kulturno dejavnost, kar ji po mnenju njenih predstavnikov omogoča dejstvo, da je njen sedež v tkzv. 'svobodnem svetu', izven 'diktature v Sloveniji'."

 

Postopek proti Rožancu se je končal s pogojno zaporno kaznijo. Čez nekaj let (1976/77) sta bila zaradi objav (in tudi poskusa objave) v Zalivu obtožena – in oba brezpogojno obsojena na zaporno kazen – Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tik pred tem je bil (leta 1975) obsojen na leto strogega zapora Drago Jančar, ki je čez avstrijsko mejo prinesel publikacijo s pričevanji o povojnih pobojih; sodili so mu po 118. členu Kazenskega zakonika, ki je inkriminiral sovražno propagando, in ga tudi obsodili na leto dni zapora.

 

Vsi ti primeri so ustrezno zastrašili obsojence, njihovo okolico in splošno javnost. Seveda je to samo del iz širše slike, saj so v drugih predelih iste države iste ali podobne člene enako uporabljali ali zlorabljali, s tem pa krotili pretirano sproščenost in kritičnost. Svarila pred stiki s tujci, zlasti z novinarji, so bila zelo razširjena ustrahovalna taktika. Konec šestdesetih, ko so se obsojenci z dachavskih procesov – enega najbolj sramotnih poglavij povojne represije – začeli zbirati, dogovarjati, pisati pisma in obiskovati politične funkcionarje, da bi se oprali krivde, jim je Andrej Marinc, sekretar CK ZKS Slovenije, zagrozil (1968):

 

"Svetujem vam, da novinarjem, zlasti tujim, ne dajete nobenih izjav. Če našega nasveta ne boste upoštevali, se lahko zgodi, da bomo postopek za morebitno rehabilitacijo ustavili. Na osnovi še neuporabljenega obremenilnega materiala bi lahko proti mnogim od vas celo sprožili nov proces!"

 

Kaj je povod za tole jezikovno cepljenje pomenskih odtenkov? Simpozij, ki se je začel porajati lani spomladi, ko je umrl Aleš Lokar. Z ambicijo pretresa in spomina na dve reviji, Most in Zaliv, ki sta od srede šestdesetih pa tja do leta 1990 izhajali malo za mejo. Zaradi tega sta bili formalno zamejski, a vsebinsko toliko sumljivi, da sta bili tudi "nam sovražni", vsekakor pa "ne napredni". Okoli njiju se je zbralo nekaj intelektualne energije, ki si je upala usmerjati tudi v vprašanja, s katerimi se tostran meje ni bilo dovoljeno ukvarjati. Rezultat: na straneh teh dveh revij so zapisane misli, ki so bile pomembne za intelektualno rast Slovencev, s tem za njihovo družbeno in politično samorazumevanje in usodo. Vseh – tistih tu v tej državi, tistih v njeni bližini in tistih bolj oddaljenih. Zato so pobudniki simpozija prosili ustrezni urad za nekaj denarja. Javili so se na razpis za "finančno podporo Slovencev po svetu". Prošnjo je strokovna komisija zavrnila, češ da ne izpolnjuje ciljev razpisa, "saj spada na področje zamejstva".

 

Zavrnitev je zanimiva, ker sicer ni politično uničujoča, kot se je dogajalo njega dni, očitno pa komisija še vedno raje deli svoje simpatije in denar po nekih bolj ali manj umetnih kriterijih "zdomskosti" in "zamejnosti". Pri tem ostaja nejasno, s kakšnimi kriteriji loči "posvetne" Slovence od "zamejskih". Že res, da sta obe publikaciji izhajali takoj na drugi strani meje, v krajih, poseljenih z zamejci. Ampak v njih so sodelovali eni in drugi in tretji ljudje, celo nekaj bolj pogumnih četrtih, to je tukajšnjih. Zaliv je ustanovil Boris Pahor, ki je iz prve kategorije tujosti, a je odpiral strani svoje revije tudi drugim, celo najrazličnejšim emigrantom.

 

Most, ki je bil prav tako odprt na vse strani – celo italijanskim sodelavcem! – pa je imel že ob ustanovitvi pisano sestavo. Vladimir Vremec je zamejski domačin, Aleš Lokar zamejski polemigrant, Detela emigrant. Za kratko obrazložitev: Vremec je z Opčin, iz družine, ki ima tam že dolgo zemljo in hišo in v njej gostilno. Aleš Lokar je bil v Trst preseljen iz Ajdovščine še kot otrok, ker je njegov oče leta 1947 optiral za Italijo – iz razlogov, ki so politično-gospodarske narave. Lev Detela pa je Jugoslavijo zapustil leta 1960 kot mlad, odrasel moški; z oznako (tukajšnjo, udbovsko): Emigrant. Čez nekaj desetletij je v krogu Nove revije povzročil živahno debato o zdomstvu, izseljenstvu in drugih oznakah ekspatriatizma. Ki jo je Niko Grafenauer končno presekal: "Kaj boš govoril o zapredenosti in take omlednosti. Šel si v emigracijo in si bil emigrant!" Pa so Detelovi spomini izšli s tem jasnim naslovom.

 

Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno stehtano finančno pomoč. Ali so kakšni predpisi, koliko mora biti med prosilci ali raziskovanci emigrantov in kje smejo živeti, da so ali niso med zamejci? Ali so kakšni predpisi, kaj vse in koliko kilometrov daleč morajo tematsko zajemati njihovi spisi? Seveda še vprašanje drugačnega tujstva: Ali se je pametno pobahati, da sta v Mostu nastopala tudi Claudio Magris in Boris Podrecca, ki sta napol obljubila udeležbo (v teh negotovih časih so obljube kočljiva zadeva)? Ali pa je to bolje skriti, ker – roko na srce – Podrecco se še da nekako označiti za tudi-Slovenca-razseljeno- napol/emigrantsko osebo? Magrisa pa menda ne, čeprav, no, mogoče tudi nekako, zaradi žene, ki je bila iz kategorije ezulov … ?

 

Še to: Ali bi bilo treba k vlogi dostaviti tudi rodovnik teh, ki dandanes beremo in raziskujemo in pišemo o teh ljudeh in njihovih dosežkih? In za zaključek: Ali bi bilo za podkrepitev vloge koristno navesti elaborate Udbe?!

 

No, sklenem melanholično, saj poznamo še eno agregatno stanje tujosti: Lanski  sneg.

 

Zapis Alenke Puhar je bil pod naslovom Zdomski lanski sneg v tej različici objavljen na portalu KUD-KDO, v krajši pa 23. februarja 2021 pod enakim naslovom v Delu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.205
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.067
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820