Komentar

Politika je vnaprej propadla patetika, ki izvira iz človeške pogoltnosti. Vsa čast utopističnim izjemam!

Tako kot so naši stari gledali na antične tragične junake in trepetali za njih, danes doživljamo absurdizem virusnega človeka. Absurd je tisti, ki nam vlada. Tragično občutje razumemo, ko svet ozavesti svojo bolečino. Ali pa, ko dovolimo, da stopijo na oder razdiralne energije. Vsaka tragedija se začne najprej v jeziku. Zato je nujno potrebno govoriti o tragediji, da bi se prek našega govora izrisala nova človeškost. Morda celo nečloveškost? Vedno znova se zgrozim ob dejstvu, da obstajajo ljudje, ki menijo, da je zlo v določenem zgodovinskem trenutku upravičeno.

06.03.2021 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Alfred Jarry   Kralj Ubu   gledališče   absurd   tragedija   Georg Steiner   Kaligula

Kralj Ubu je pogoltnež. Kralj Ubu iz leta 1896 je postal arhetitp podležev XX. in očitno tudi XXI. stoletja

Zavedam se, da je apologija zaradi nekaterih zunanjih razlogov nekaterim težje sprejemljiva literarna zvrst. Naj takoj na začetku današnjega komentarja povem, da obožujem gledališko škandaloznost Alfreda Jarryja (1873 – 1907). Na začetku svoje anti-drame Kralj Ubu (Ubu Roi) je opisal kraj, kjer se odvija konflikt: Dogaja se na Poljskem, se pravi nikjer! V letu brez gledališča smo se v resničnosti nagledali jarryjevskih protagonistov, ki so izkoriščali človeški strah za svoje najslabše namene. Še danes se z njimi masovno polnijo naše praznote. Ubujevsko nasilje doživljamo prek surovih in neetičnih ljudi.

 

Še en virusni dan: pred nami je vedno več farmacevtskega znanja, a je vedno manj etičnega delovanja. Tako kot so naši stari gledali na antične tragične junake in trepetali za njih, danes doživljamo absurdizem virusnega človeka. Absurd je tisti, ki nam vlada. V svoji umetniški biografiji nisem nikoli uprizarjal absurdistične dramatike, ki se je manifestirala v stavku: smejem se, da ne jočem. S svojo gledališko umetnostjo želim vzpostaviti abstrakcionizem: ne smejem se in ne jočem, veselim se vseh lepih oblik Niča.

 

V svoji umetnosti nisem nikoli vzpostavljal ultra-kritične politične refleksije. Ne samo, da je ne zmorem, tudi upira se mi, ker se sama od sebe vriva v našo realnost. Tudi zato težko prenašam resničnost. 

 

Tragedija se začne najprej v jeziku. Človek se sam odloča, ali bo odprl v sebi zakladnico jezika, ali pa bo sam sebi lastna greznica. Sam se odloča, kako bo razporejal svoj jezik. Ali je to, kar smo doživljali v zadnjem letu, sploh še tragično? Ali sploh še prepoznamo v skupnosti protagonista tragedije, ki ga vodi usoda v smeri tragičnega razpleta? Seveda ne. Navkljub smrti tragedije (Georg Steiner) je potrebno obnoviti nekaj atributov, ki definirajo (antično) tragedijo. To je temeljna gledališka zvrst, ki vzpostavlja vrednote tragičnega junaka. Te pa niso na noben način nagrajene. Nasprotno. Vse ga vodi v smrt. 

 

Seveda (modernistično) tragično občutje obstaja. Sploh takrat, ko se pred našimi očmi rušijo humanistični cilji, ali pa nam umirajo naši bližnji. Nikoli se nisem s pomočjo umetnosti zatekal k analizi stvarnosti - nič drugače ne bo danes.

 

Tragično občutje razumemo, ko svet ozavesti svojo bolečino, ali pa, ko dovolimo, da stopijo na oder razdiralne energije. Saj poznate tisto - ponavljam: vsaka tragedija se začne najprej v jeziku. Zato je nujno potrebno govoriti o tragediji, da bi se prek našega govora izrisala nova človeškost. Morda celo nečloveškost? Vse, čisto vse, je postavljeno v sredico govora.

 

Kralj Ubu izziva razpoko v našem kolektivnem doživljanju sveta, iz katere se bo ravnokar izscedil virus večnega vračanja zla. In to ne prek tragedije, temveč prek absurdne anti-drame.

 

Sočasnost treh slučajev me je spodbudila, da sem se v današnjem komentarju odločil pogledati v prelomen umetniški dogodek, ki je v totalu spremenil zgodovino gledališča. Z danšnjim komentarjem vstopam v avantgardistično teksturo, v uprizoritev Alfreda Jarrya z naslovom Kralj Ubu. Odločil sem se komentirati ubujevščino.

 

V svojem življenju sem se nagledal Ubujev: politika je vnaprej propadla patetika, ki izvira iz človeške pogoltnosti. Vsa čast utopističnim izjemam! Ubujevščina se generira iz naše bedene minljivosti. Vsi smo žrtve Ubujevih zmot, ki jih vodi njegova nebrzdana požrešnost. Ubu je najprej preplašen model, ki se zaveda svoje moči, a se ne zaveda svojega povprečja. Živi v paniki, ker ne more na noben način nadzorovati zunanjih interpretcij. Najraje bi uknil vso kritičnost sveta, zato izkorišča svojo divjo histerijo, da bi z njo prekril lasten strah. Paničen je pred vsako interpretacijo. Zato se tako rad zateka na dojko Matere Ubu. Tisto kar ga odrešuje, je moč sama po sebi. Ta ga dela zlega, a je zgubljen v svetu, ki ga je lastoročno zdrobil na koščke, da bi v njem lahko vladal.

 

Patafizika: Ubu ni klasičen protagonist, ki se zaveda svojih negativnih strasti, kot sta bila Kaligula ali Jago, je absurdističen povprečen lokalen podlež (Kralj na Betajnovi). Kralj Ubu je pogoltnež. Po vsem svetu pomnožen. Kralj Ubu iz leta 1896 je postal arhetitp podležev XX. in očitno tudi XXI. stoletja, je gledališka klasika, ki je nastala iz avantgardistične persiflaže kraljevskih dram. Saj se še spomnite iz obveznega šolanja: Kralj je osamljen v svoji moči. Na tronu izgovarja monolge posvečne zahtevnosti vladanja. To je en tak težak poklic!

 

Vladar Ubu: bolj ko govori, vedno bolj se zapleta v zla dejanja. Z nenehnim govorom razkriva svojo zločinsko podlost. Z brutalnim govorom razkriva svojo lastno tesnobo. Je gledališki material, ki biva izven zgodovinskega časa. Proizvaja konfliktne razpoke, skozi katere z lahkoto prepoznamo lastno zgodovino. Saj poznate tisto, ko Ubuja obsodi čas: Kaj vam je? Saj nisem nikoli nikogar lastnoročno ubil! Urejal sem le logistiko transporta. Njegov govor izraža preproščino absurdističnega uničenja s pomočjo logičnih nesmislov. Z njimi se ukinjajo paradoksi in poezija samo zato, da bi bila slišana neposredna brutalnost. Še pretvarja se ne. Ni potrebe. Kaj šele, da bi bil vzročno-posledičen. 

 

Agonija jezika je razpad človeškega. Koliko znakov v sporočilu je še smiselno, da to ne postane absurd?

 

Zlo je veliko večje, kot si ga predstavljamo. Nekdo, nekje zapiše: Kralj Ubu se spotika ob našo svobodo. Dobesedno grd in ciničen je naš Ubu. Na njegovem horizontu ni veličastnih kategorij, ki delajo človeka veličastno tragičnega. Je le slina, ki se pocedi iz ust absurda. Klasična tragičnost je polna strasti in intresov - iz Ubujevih ust pa poslušamo le o pogoltnosti. Celo njegove samooklicane vojaške vrline pri napadu na Ukrajino nimajo nobene vrednosti več. Vse je delirična vrtoglavica polna halucinacij. Ubujevska razdiralna strast je oblika vibastega padanja v brezup. Vsak čas oblikuje padanje svojega Ubuja.

 

Beseda tedna: teodiceja; obstajanje zla.

 

Igralec je za Alfreda Jarrya le znak, njegovo gledaliče je prepolno mračnih mask. Še te je določil svojim anti-junakom. Ni jih samo napisal, še vizualiziral jih je. Pri Jarryju ni razvoja dramskih karakterjev, vse je določeno vnaprej. Deluje kategorično antipsihološko. Lahko ga imenujemo za dadista pred dadizmom. V portretu Ubuja gledamo pohlepnega uzurpatorja zgodovine izven zgodovinskega časa. Ubujevščina je negativna manifestacija politične volje. 

 

A nujno potrebno je opozoriti, da je bil Jarry dobesedno odmaknjen od kakršnegakoli političnega delovanja. Bil je zahteven in ekscentričen mladenič, navezan na alkohol in narkotike. Umrl je mlad. Avantgardisti nasploh vidijo v njem svojega zaveznika, ki se je kategorično uprl dobremu okusu meščanskega sveta in kulturi nasploh. Pri njem se je vse začelo in končalo z besedo: merdre izpeljano iz besede merde! Čeprav je bil popolnoma apolitičen, v njegovih teksturah prepoznamo političen absurdizem. S svojim umetniškim delovanjem je revolucioniral gledališko dramaturgijo. Postal je eden od stebrov zahodne gledališke zgodovine. Bil in ostal je utelešenje gledališke avantgardne umetnosti.

 

Naj vas še enkrat spomnim. Prva izgovorjena beseda v anti-drami Kralj Ubu je bila: merdre! Na premieri so se takoj začeli izgredi. A se je po petnajstminutnem pretepu avditorij navkljub vsemu pomiril. Predstava se je nadaljevala. Vedno znova se ob ubujevščini zgrozim ob dejstvu, da obstajajo ljudje, ki menijo, da je zlo v določenem zgodovinskem trenutku upravičeno. Kdaj se bo ta predstava končala? Z besedo merdre se je začelo ključno dramsko dejanje novoveškega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.525
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.005
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.134
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758