Komentar

Politika je vnaprej propadla patetika, ki izvira iz človeške pogoltnosti. Vsa čast utopističnim izjemam!

Tako kot so naši stari gledali na antične tragične junake in trepetali za njih, danes doživljamo absurdizem virusnega človeka. Absurd je tisti, ki nam vlada. Tragično občutje razumemo, ko svet ozavesti svojo bolečino. Ali pa, ko dovolimo, da stopijo na oder razdiralne energije. Vsaka tragedija se začne najprej v jeziku. Zato je nujno potrebno govoriti o tragediji, da bi se prek našega govora izrisala nova človeškost. Morda celo nečloveškost? Vedno znova se zgrozim ob dejstvu, da obstajajo ljudje, ki menijo, da je zlo v določenem zgodovinskem trenutku upravičeno.

06.03.2021 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Alfred Jarry   Kralj Ubu   gledališče   absurd   tragedija   Georg Steiner   Kaligula

Kralj Ubu je pogoltnež. Kralj Ubu iz leta 1896 je postal arhetitp podležev XX. in očitno tudi XXI. stoletja

Zavedam se, da je apologija zaradi nekaterih zunanjih razlogov nekaterim težje sprejemljiva literarna zvrst. Naj takoj na začetku današnjega komentarja povem, da obožujem gledališko škandaloznost Alfreda Jarryja (1873 – 1907). Na začetku svoje anti-drame Kralj Ubu (Ubu Roi) je opisal kraj, kjer se odvija konflikt: Dogaja se na Poljskem, se pravi nikjer! V letu brez gledališča smo se v resničnosti nagledali jarryjevskih protagonistov, ki so izkoriščali človeški strah za svoje najslabše namene. Še danes se z njimi masovno polnijo naše praznote. Ubujevsko nasilje doživljamo prek surovih in neetičnih ljudi.

 

Še en virusni dan: pred nami je vedno več farmacevtskega znanja, a je vedno manj etičnega delovanja. Tako kot so naši stari gledali na antične tragične junake in trepetali za njih, danes doživljamo absurdizem virusnega človeka. Absurd je tisti, ki nam vlada. V svoji umetniški biografiji nisem nikoli uprizarjal absurdistične dramatike, ki se je manifestirala v stavku: smejem se, da ne jočem. S svojo gledališko umetnostjo želim vzpostaviti abstrakcionizem: ne smejem se in ne jočem, veselim se vseh lepih oblik Niča.

 

V svoji umetnosti nisem nikoli vzpostavljal ultra-kritične politične refleksije. Ne samo, da je ne zmorem, tudi upira se mi, ker se sama od sebe vriva v našo realnost. Tudi zato težko prenašam resničnost. 

 

Tragedija se začne najprej v jeziku. Človek se sam odloča, ali bo odprl v sebi zakladnico jezika, ali pa bo sam sebi lastna greznica. Sam se odloča, kako bo razporejal svoj jezik. Ali je to, kar smo doživljali v zadnjem letu, sploh še tragično? Ali sploh še prepoznamo v skupnosti protagonista tragedije, ki ga vodi usoda v smeri tragičnega razpleta? Seveda ne. Navkljub smrti tragedije (Georg Steiner) je potrebno obnoviti nekaj atributov, ki definirajo (antično) tragedijo. To je temeljna gledališka zvrst, ki vzpostavlja vrednote tragičnega junaka. Te pa niso na noben način nagrajene. Nasprotno. Vse ga vodi v smrt. 

 

Seveda (modernistično) tragično občutje obstaja. Sploh takrat, ko se pred našimi očmi rušijo humanistični cilji, ali pa nam umirajo naši bližnji. Nikoli se nisem s pomočjo umetnosti zatekal k analizi stvarnosti - nič drugače ne bo danes.

 

Tragično občutje razumemo, ko svet ozavesti svojo bolečino, ali pa, ko dovolimo, da stopijo na oder razdiralne energije. Saj poznate tisto - ponavljam: vsaka tragedija se začne najprej v jeziku. Zato je nujno potrebno govoriti o tragediji, da bi se prek našega govora izrisala nova človeškost. Morda celo nečloveškost? Vse, čisto vse, je postavljeno v sredico govora.

 

Kralj Ubu izziva razpoko v našem kolektivnem doživljanju sveta, iz katere se bo ravnokar izscedil virus večnega vračanja zla. In to ne prek tragedije, temveč prek absurdne anti-drame.

 

Sočasnost treh slučajev me je spodbudila, da sem se v današnjem komentarju odločil pogledati v prelomen umetniški dogodek, ki je v totalu spremenil zgodovino gledališča. Z danšnjim komentarjem vstopam v avantgardistično teksturo, v uprizoritev Alfreda Jarrya z naslovom Kralj Ubu. Odločil sem se komentirati ubujevščino.

 

V svojem življenju sem se nagledal Ubujev: politika je vnaprej propadla patetika, ki izvira iz človeške pogoltnosti. Vsa čast utopističnim izjemam! Ubujevščina se generira iz naše bedene minljivosti. Vsi smo žrtve Ubujevih zmot, ki jih vodi njegova nebrzdana požrešnost. Ubu je najprej preplašen model, ki se zaveda svoje moči, a se ne zaveda svojega povprečja. Živi v paniki, ker ne more na noben način nadzorovati zunanjih interpretcij. Najraje bi uknil vso kritičnost sveta, zato izkorišča svojo divjo histerijo, da bi z njo prekril lasten strah. Paničen je pred vsako interpretacijo. Zato se tako rad zateka na dojko Matere Ubu. Tisto kar ga odrešuje, je moč sama po sebi. Ta ga dela zlega, a je zgubljen v svetu, ki ga je lastoročno zdrobil na koščke, da bi v njem lahko vladal.

 

Patafizika: Ubu ni klasičen protagonist, ki se zaveda svojih negativnih strasti, kot sta bila Kaligula ali Jago, je absurdističen povprečen lokalen podlež (Kralj na Betajnovi). Kralj Ubu je pogoltnež. Po vsem svetu pomnožen. Kralj Ubu iz leta 1896 je postal arhetitp podležev XX. in očitno tudi XXI. stoletja, je gledališka klasika, ki je nastala iz avantgardistične persiflaže kraljevskih dram. Saj se še spomnite iz obveznega šolanja: Kralj je osamljen v svoji moči. Na tronu izgovarja monolge posvečne zahtevnosti vladanja. To je en tak težak poklic!

 

Vladar Ubu: bolj ko govori, vedno bolj se zapleta v zla dejanja. Z nenehnim govorom razkriva svojo zločinsko podlost. Z brutalnim govorom razkriva svojo lastno tesnobo. Je gledališki material, ki biva izven zgodovinskega časa. Proizvaja konfliktne razpoke, skozi katere z lahkoto prepoznamo lastno zgodovino. Saj poznate tisto, ko Ubuja obsodi čas: Kaj vam je? Saj nisem nikoli nikogar lastnoročno ubil! Urejal sem le logistiko transporta. Njegov govor izraža preproščino absurdističnega uničenja s pomočjo logičnih nesmislov. Z njimi se ukinjajo paradoksi in poezija samo zato, da bi bila slišana neposredna brutalnost. Še pretvarja se ne. Ni potrebe. Kaj šele, da bi bil vzročno-posledičen. 

 

Agonija jezika je razpad človeškega. Koliko znakov v sporočilu je še smiselno, da to ne postane absurd?

 

Zlo je veliko večje, kot si ga predstavljamo. Nekdo, nekje zapiše: Kralj Ubu se spotika ob našo svobodo. Dobesedno grd in ciničen je naš Ubu. Na njegovem horizontu ni veličastnih kategorij, ki delajo človeka veličastno tragičnega. Je le slina, ki se pocedi iz ust absurda. Klasična tragičnost je polna strasti in intresov - iz Ubujevih ust pa poslušamo le o pogoltnosti. Celo njegove samooklicane vojaške vrline pri napadu na Ukrajino nimajo nobene vrednosti več. Vse je delirična vrtoglavica polna halucinacij. Ubujevska razdiralna strast je oblika vibastega padanja v brezup. Vsak čas oblikuje padanje svojega Ubuja.

 

Beseda tedna: teodiceja; obstajanje zla.

 

Igralec je za Alfreda Jarrya le znak, njegovo gledaliče je prepolno mračnih mask. Še te je določil svojim anti-junakom. Ni jih samo napisal, še vizualiziral jih je. Pri Jarryju ni razvoja dramskih karakterjev, vse je določeno vnaprej. Deluje kategorično antipsihološko. Lahko ga imenujemo za dadista pred dadizmom. V portretu Ubuja gledamo pohlepnega uzurpatorja zgodovine izven zgodovinskega časa. Ubujevščina je negativna manifestacija politične volje. 

 

A nujno potrebno je opozoriti, da je bil Jarry dobesedno odmaknjen od kakršnegakoli političnega delovanja. Bil je zahteven in ekscentričen mladenič, navezan na alkohol in narkotike. Umrl je mlad. Avantgardisti nasploh vidijo v njem svojega zaveznika, ki se je kategorično uprl dobremu okusu meščanskega sveta in kulturi nasploh. Pri njem se je vse začelo in končalo z besedo: merdre izpeljano iz besede merde! Čeprav je bil popolnoma apolitičen, v njegovih teksturah prepoznamo političen absurdizem. S svojim umetniškim delovanjem je revolucioniral gledališko dramaturgijo. Postal je eden od stebrov zahodne gledališke zgodovine. Bil in ostal je utelešenje gledališke avantgardne umetnosti.

 

Naj vas še enkrat spomnim. Prva izgovorjena beseda v anti-drami Kralj Ubu je bila: merdre! Na premieri so se takoj začeli izgredi. A se je po petnajstminutnem pretepu avditorij navkljub vsemu pomiril. Predstava se je nadaljevala. Vedno znova se ob ubujevščini zgrozim ob dejstvu, da obstajajo ljudje, ki menijo, da je zlo v določenem zgodovinskem trenutku upravičeno. Kdaj se bo ta predstava končala? Z besedo merdre se je začelo ključno dramsko dejanje novoveškega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
37
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.557
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.622
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.294
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.281
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.382
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.037
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.211