Komentar

Draga Anne Frank, odrasli še vedno vrtijo ta svet tako naduto, predrzno in pohlepno

Mislim, da bi morali Dnevnik Ane Frank znova in znova prebirat predvsem odrasli. Vsi odrasli, ki so že zdavnaj tako zlahka pozabili, kaj in zakaj pričakuje mlad človek od sveta, ki ga vrtijo odrasli. Kako zlahka zgrožen je lahko mlad človek nad svetom, v kakršnega je padel. Nad neumnostjo in primitivnostjo odraslih, ki naj bi svoje potomce varovali, učili in vodili. Tvoj dnevnik, draga Anne Frank, je zaušnica odraslim ljudem, ki so ostali nedorasli in majhni. In še vedno vrtijo ta svet tako naduto, predrzno in pohlepno.

07.03.2021 11:02
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Anne Frank   dnevnik   otroci   odrasli   humanizem   vojna   nacizem   Judje

Malim ljudem gredo tvoja pametovanja in opomini na brezmejnost dna človeške sprevrženosti seveda na živce, ker so jim v napoto.

Draga Anne Frank! Ko sem razmišljala o prispevku, ki bi ga tik pred dnevom žena posvetila praznovanju zgodovinskega zavzemanja najbolj pogumnih žensk za samospoštovanje, enakovreden odnos med spoloma in enakopravnost v družbi nasploh, si se tako intenzivno vpletala v moje misli, da je postalo povsem logično, komu bom posvetila letošnji dan žena. Tebi, Anne Frank.

 

Precej razvpita osebnost si postala zadnje čase v Sloveniji. Verjetno se osebno ne bi rodila in živela v Sloveniji, če ne bi – med drugim – moja babica, nekoč mlada Judinja, ki se je rodila v Nemčiji, že precej let pred izbruhom II. svetovne vojne z družino odpotovala na Nizozemsko. Potomci nemških Judov se lažje zavedamo, da se nobena vojna ne začne, ko po zgodovinskih kriterijih dejansko izbruhne, ampak vsaj desetletje prej.

 

Leta na Nizozemskem so bila za razliko od tvoje izkušnje in številnih drugih Judov, Anne, za mojo babico spomin na rajsko življenje. Tako zelo se ga je rada spominjala, da je v pozni in že rahlo dementni starosti sredi ulice padla v nezavest in mimoidočim ljudem, ki so ji pomagali k sapi, še nekaj minut ni znala povedat naslova svojega bivališča. Prosila je, da ji pomagajo domov, a naslov, ki ga je vztrajno ponavljala, v Sloveniji ni obstajal. Obstajal je nekoč na Nizozemskem. Ker se je mama moje babice poročila s Slovencem, so še pred vojno pobegnili z Nizozemske v Jugoslavijo in moja babica je kasneje postala partizanka. Preživela je vojno in častno mesto v njenem domu je bilo vedno namenjeno veliki uokvirjeni fotografiji, na kateri ponosno stoji sredi gozda in se opira na puško, kot bi bila puška sprehajalna palica. Zelo ponosna je bila na to podobo sebe. Na žensko s puško! Na žensko v boju proti okupatorju.

 

Celo otroštvo sem zrla v fotografijo babice s puško. Vendar zame babica nikoli ni bila Judinja in kar koli povezanega z neko določeno kulturo ali genetiko. Babica ni bila religiozna in nikoli ni izvajala kakršnih koli obredov, ki bi jo posebej označevali ali ločevali od drugih ljudi, ki sem jih spoznavala v svojem okolju. Različna se mi je zdela večinoma le v tem, da je v prostem času spremljala tudi nemške programe po televiziji, ker je enako tekoče govorila nemško kot slovensko. Sicer je bila pa predvsem ena izmed dveh babic s svojimi osebnimi lastnostmi, v dobrem in v zlu. Nikoli ne bi znala na podlagi svoje babice odgovorit na vprašanje, kakšni so Judje. Podobno, kot si ti, Anne Frank, zame vedno predstavljala pogumno deklico, ki jo je doletelo nekaj, kar lahko kadar koli doleti deklico katere koli narodnosti ali rase, in je prijela močno orožje v roke. Pisalo in zvezek!

 

Zadnje dni sem večkrat v javnosti slišala izjavo o tvoji navdušujoči brihtnosti in humanosti. Pomislite, v kakšno inteligentno in ustvarjalno žensko bi se razvila Anne Frank, če je ne bi ubili?! Kdo bi vedel. Povsem prepričana pa sem, da bi tudi ti, Anne Frank, skozi odraščanje naletela še na veliko raznoraznih okupatorjev. Da bi se morala kot ženska spopadat z mnogimi povsem nepotrebnimi in destruktivnimi silami patriarhalne ideologije, ki bi poskušala nekatere tvoje potenciale izrabit ali zlorabit, nekatere druge pa uničit. Mnogi bi se z veseljem podpisovali pod tvoje zasluge, še več bi jih tekmovalno in zavistno z veseljem zažgali in spremenili v pepel. Ne vem, kakšna ženska bi postala, kako bi se upirala pastem in kaj bi dosegla od sebe. Vem le, da je tisto, kar si dosegla od sebe, dokler se tvoje življenje ni končalo, neprecenljiva vrednost in vrednota sama po sebi. Dlje človek živi, večje breme mu je naloženo, breme odgovornosti za to, v kakšnega človeka se razvija in predvsem zakaj.

 

Naj na kratko pojasnim okoliščine, zaradi katerih si na pragu pomladi leta 2021 postala v Sloveniji ponovno popularna osebnost. Jugoslavija je razpadla na najbolj brutalen in primitiven način pod kultom namišljenega velikega vodje, ki je vedno zrcalo povprečnega primitivizma malih ljudi. Slovenci smo pred izbruhom potlačenih manipulacij in frustracij v imenu bratstva in enotnosti pobegnili prvi in odnesli relativno celo kožo. Vzpostavili smo samostojno državo, v kateri ponovno bijemo večne ideološke boje malih ljudi. Zdaj smo se znašli spet na robu starega znanega brezna, ko demoralizirani, gneva polni in glave prazni mali ljudje padajo pod križem hrepenenja po simbolu velikega vodje, očeta odrešenika, personificiranega boga.

 

Ja, Anne, zgodovina se še vedno ponavlja. Tudi ta trenutek, na različnih koncih sveta. Tudi Izrael ni postal oaza miru in sožitja. Preveč ljudi še vedno podleže enakim provokacijam svete preproščine in občutka pripadnosti v zasebnem življenju, na trgu dela in v politiki. Na drugi strani pa v manjšini vedno obstajajo ljudje, ki se zavedajo, da bomo vsi nekega dne umrli, ne bomo pa vsi umrli z enako osebno zgodovino in dušo. Obstajajo ljudje, ki se zavedajo, da smisel življenja daleč presega smrt in s tem tudi navidezne, minljive in izmuzljive tuzemske boje za preživetje, status, zmage in poraze, kakor jih v določenem obdobju morda interpretira povprečna večina. Obstajajo veliki ljudje. Primer velikega človeka je ovekovečil na velikem platnu tudi Terrence Malick z vrhunskem filmom Skrito življenje. Vse omenjeno si že dobro zaznavala pri svojih rosnih štirinajstih letih, draga Anne. Okusila si tudi skrajno revščino in popolno deprivilegiranost ter se zavedala prednosti obilja in privilegijev, ki so jih nekoč uživali tudi tvoji bližnji sorodniki. Prednosti, ki jih ljudje še danes ne izkoristijo, zato še vedno živimo v svetu revščine in neosmišljenega preobilja, v svetu, v katerem so najplemenitejše, humanitarne in ustvarjalne dejavnosti najbolj podcenjene. Nič bistvenega se v bistvu stvari še ni spremenilo, Anne. 

 

Spet vegetiramo v globalni duhovni, intelektualni in socialni krizi. Znova in znova. Zdaj nas napada baje izjemno sposoben virus, kar najbolj sprevrženi mali ljudje v prevelikih čevljih izkoriščajo celo proti osnovnim humanim vrednotam, ki naj bi jih na domnevno razvitem in zavidljivo izobraženem Zahodu že ponotranjili in zapečatili s številnimi zakonodajnimi varovalkami v imenu človekovih pravic. Zato je tvoj dnevnik postal spet popularen, ampak ne v dušah vseh ljudi. Malim ljudem gredo tvoja pametovanja in opomini na brezmejnost dna človeške sprevrženosti seveda na živce, ker so jim v napoto. Spet poslušamo parole, kako ne smemo dopustit, da bi se zgodovina ponovila. Ravno zato poslušamo takšne parole, ker se bojimo neugodne slutnje rožljanja zla, saj že vrsto let dopuščamo, da se je vse, kar smo dojemali za civilizacijski napredek, sprevrglo v potrošniško izrojenost, zasužnjevanje in banalen nivo bivanja, čemur vedno sledi histerija popolne destrukcije, da bi lahko čim bolj poenostavljeno začeli z nule. Mali ljudje v boju z navideznim sovražnikom vedno znova cepnejo na nulo. Spet smo dopustili, da mali ljudje najbolj na glas oglašujejo primitivizme, najbolj uspešno izkoriščajo formalno pridobljene položaje in najbolj učinkovito perejo prazne možgane ostalim malim ljudem. Tista zgodovina, zaradi katere si ti tako zgodaj zapustila ta svet, je konstantno prisotna.

 

Mnogi tudi v Sloveniji menijo, da bi morali tvoj dnevnik, Anne, umestiti v učni program kot obvezno čtivo. Pred par leti je namreč velecenjena pedagoška stroka ukinila tudi spisek knjižnih predlogov in uvedla zgolj vsebinsko in spolno sila neuravnoteženo listo predlaganih avtorjev. Dnevnik Ane Frank je avtomatsko izpadel iz programa. Beden in prozoren izgovor predstavnikov komisije se glasi: Otroci itak med učnimi urami zgodovine obravnavajo obdobje holokavsta.

 

Holokavsta?! Izobraževanje otrok in mladine usmerjajo ljudje, ki sploh niso prebrali tvojega dnevnika, Anne. Verjetno so ga brali, razumeli pa očitno nič. Mirno si drznejo javno priznat, da niso dojeli, kako tvoj dnevnik presega zgolj poročanje o preganjanju Judov v II. svetovni vojni, saj je bistvo tvojega dnevnika ravno v tem, da pišeš o svojih vtisih, hrepenenjih in zgroženosti, s kakršnimi se lahko identificira skoraj vsak mlad človek, ki še ni prodal duše nedoraslim odraslim malim ljudem. Tudi palestinska deklica. Tvoj dnevnik je dokument o pogrebu humanosti. Od odraslih, realno izobraženih in osveščenih ljudi bi pričakovali, da se prekleto dobro zavedajo, da se pri zgodovini večina ne nauči ničesar razen podatkovja, ki se zdijo kot stvar neke preživete preteklosti, ki se tiče le nastopajočih v pretekli resničnostni blaznici. Večina ne prepozna oblastnih, izkoriščevalskih, psihopatskih, manipulativnih in praznih malih ljudi niti pred lastnim nosom, niti v lastni postelji! Anne, zdaj imaš v Sloveniji s strani upornikov sistemski hinavščini veliko podpore! Preko interneta številne bolj ali manj javne osebnosti berejo odlomke iz tvojega dnevnika. Joj, ti sploh ne veš, kaj je internet. Verjetno bi bila navdušena nad prostrano zakladnico informacij in komunikacije, ki presegajo vse meje. In hkrati bi bila lahko spet razočarana, ko bi ugotovila, kako je tudi ta izjemen izum šibko izkoriščen in nadpovprečno dobro zlorabljan za svinjarije, neumnosti in banalnosti s strani naplavine malih ljudi. Zdaj divjajo že pravi virtualni "holokavsti" po družbenih omrežjih. Ampak odmeva pa tudi branje tvojega dnevnika pod sloganom Živa knjiga. Ljudem je treba danes brat, ker sami nočejo in se ne zavedajo, kaj zamujajo, pa če so še tako zdolgočaseni in nezadovoljni s svojim notranjim praznim svetom. 

 

Odkrito povedano, Anne, nimam jasnega mnenja, kar se tiče statusa tvojega dnevnika v osnovnih ali srednjih šolah. Razlog je preprost. Že ko sem jaz hodila v šolo, lahko mirne duše priznam, da je bilo ravno šolanje obdobje, ko sem brala najmanj, čeprav sem bila vzgojena v veselju do branja od malega in sem odraščala ob milo rečeno obsežni domači knjižnici. Šolske obveznosti so ubile vsaj polovico volje do dodatnega mentalnega in intelektualnega razvoja. V najstništvu, ko človek vstopi v obdobje večje samostojnosti, pa sem želela tudi marsikaj doživet. Tudi tisto, po čemer si ti tako hrepenela, od prvega poljuba dalje in še mnogo več. Vsi pedagogi so mirno tolerirali, da učenci knjig ne beremo, ampak se zgolj piflamo povzetke na pamet in kot pokvarjene plošče recitiramo diktirano sporočilno vrednost prebranega. Katastrofa! Ampak nekoč se je to dejstvo precej prikrivalo, danes pa učitelji govorijo o problemu popolne odsotnosti volje učencev do branja knjig tudi javno. Kje je šele veselje do branja.

 

Pojma nimam, čemu služijo učitelji, če ne uspejo v učencih vzbudit vsaj radovednosti po čemer koli, kar presega njihov omejen vsakdan. Kaj se učenci v izobraževalnih institucijah naučijo, če se ne naučijo zaznavanja in povezovanja informacij v širših kontekstih, razvijanja domišljije in samostojnega premišljanja stvarnosti? Tvoj dnevnik bi torej malokdo v resnici prebral. Ne spomnim se, kdaj sem Dnevnik Ane Frank prvič prebrala, ampak šola definitivno ni imela nič pri tem. Ne bi si upala tudi trdit, katera starost bi bila najbolj primerna za branje tvojega dnevnika. Odvisno od posameznika. Očitno pri večini nobena starost ni primerna. To vprašanje se mi zdi še posebej pomembno, ker mislim, da bi morali Dnevnik Ane Frank znova in znova prebirat predvsem odrasli. Vsi odrasli, ki so že zdavnaj tako zlahka pozabili, kaj in zakaj pričakuje mlad človek od sveta, ki ga vrtijo odrasli. Kako zlahka zgrožen je lahko mlad človek nad svetom, v kakršnega je padel. Nad neumnostjo in primitivnostjo odraslih, ki naj bi svoje potomce varovali, učili in vodili. 

 

Tvoj dnevnik, draga Anne Frank, je zaušnica odraslim ljudem, ki so ostali nedorasli in majhni. In še vedno vrtijo ta svet, tako naduto, predrzno in pohlepno.

 

Hvala, Anne  Frank!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.644
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.780
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.402
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.569
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.067
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.361
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427