Komentar

Severni tok II.: "Pozabite na človekove pravice, pri zunanji politiki gre le za lastni interes in koristi."

Bliža se trenutek, ko bo jasna usoda nemško-ruskega projekta Severni tok II., ki ga gradi Gazprom, vodja celotne operacije pa je bivši nemški kancler Schröder. Vedno več je namreč kritik, da projekt ni v interesu celotne Evropske unije, pač pa zgolj Nemčije. Povečevanje odvisnosti od ruskega plina lahko pomeni tudi politične vzvode v ruskih rokah, s katerimi bi v Kremlju lažje vplivali na energetsko nesamozadostno Evropsko unijo. Potem so tu še Združene države s svojimi interesi, pa Poljska in Ukrajina, tradicionalno sumničavi do Moskve ...

09.03.2021 23:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Gazprom   Rusija   Nemčija   Gerhard Schröder   Zahod   ZDA   zemeljski plin   Poljska   Ukrajina

Severni tok 2 ni le še en ekonomski posel z Rusijo kot mnogo drugih, ampak gre za strateško vprašanje, preko katerega se prelamljajo odnosi znotraj EU, čezatlantski odnosi in odnosi Zahoda z Rusijo.

Saga Severni tok 2, o kateri smo poročali tudi na portalu+, se očitno počasi približuje svojemu koncu. Dela na preostalih nekaj kilometrih se namreč od prejšnjega meseca spet nadaljujejo. Razplet nestrpno pričakujejo tako v Nemčiji oziroma Evropi kot Rusiji in tudi v ZDA. Druga cev plinovoda ob obstoječi prvi po dnu Baltika od Rusije do Nemčije namreč vse od svojega začetka buri duhove. Eni ga vidijo kot ruski geopolitični projekt, za druge pa je to zgolj privatni ekonomski posel. Zanimivo, da je graditelj in lastnik plinovoda ruski Gazprom na njegovo čelo postavil nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.

 

Nasprotniki navajajo, da ta nemško-ruski projekt ni v splošno korist Evropske unije. Pri tem opozarjajo, da Rusija energijo uporablja kot politično orožje. Z dodatnim plinovodom bi se odvisnost članic EU od ruskega plina samo še povečala. To je v nasprotju z deklarirano politiko EU, da bi se energetska odvisnost morala zmanjšati, energetska varnost pa povečati. V Nemčiji naj bi ostalo le 20 % tega plina, preostanek pa bi se distribuiralo dalje po kontinentu. Projekt dodatno slabi EU, saj poslabšuje odnose med zahodnimi in srednjeevropskimi članicami. Slednje so na takšno ali drugačno odvisnost od Rusije in posledično na njeno izsiljevanje še posebno občutljive. Dobava plina po drugi cevi pod Baltikom bi Rusiji omogočila, da se izogne dobavam Evropi po obstoječem kopenskem plinovodu preko Poljske in Ukrajine. Državi bi ob tem ostali brez pomembnega prihodka – tranzitnih pristojbin. Ekonomske težave Ukrajine se ne bi le povečale, ampak bi bila ta izpostavljena še večjemu ruskemu pritisku. Možnost ruskega vpada globje v državo bi se povečala, saj bi odpadla ruska skrb za varnost plinovoda in dobav dalje v Evropo.

 

Vse to je seveda skregano z vzhodno sosedsko politiko EU. Druga cev je tudi kamen spotike v odnosih Nemčije in posledično EU z ZDA in to ne glede na to, ali je v Beli hiši predsednik Obama, Trump ali Biden. Tudi njih moti prevelika odvisnost evropskih zaveznikov od Rusije oziroma hranjenje zmaja (medveda), pred katerim naj bi jih ZDA branile. Nekateri v njihovem nasprotovanju resda vidijo tudi promoviranje uvoza ameriškega plina v Evropo. Gradnja dodatne cevi plinovoda tudi meče čudno luč na politiko Nemčije in EU glede podnebnih sprememb. Do leta 2030 oziroma 2050 se naj bi močno zmanjšal izpust toplogrednih plinov in od fosilnih goriv prešlo na obnovljive vire. Projektu, ki ni v skladu z obveznostmi iz Pariškega podnebnega sporazuma, odločno nasprotujejo tudi nemški Zeleni. Iz obeh omenjenih razlogov mu nasprotuje tudi večina v Evropskem parlamentu (EP). Januarja letos je EP o tem sprejel ustrezno resolucijo, ki pa resda  ni pravno zavezujoča.

 

Nemška vlada oziroma kanclerka Angela Merkel kljub omenjenim ozirom in tudi po zadnji epizodi ravnanja z vodjem ruske opozicije Navalnim v plinovodu še naprej vidi le ekonomski posel, ki ga je treba dokončati. V projekt je pet podjetij iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Francije in Združenega kraljestva že vložilo okoli deset milijard evrov in poti nazaj naj ne bi bilo. Pri tem Merklova zatrjuje, da je graditelj pridobil vsa potrebna dovoljenja in da obstoječa EU energetska regulativa onemogoča rusko manipuliranje z dobavami Ukrajini in srednjeevropskim članicam Unije. Poleg tega pa naj bi bili Rusi veliko bolj odvisni od prihodkov prodaje plina Evropi, kot pa ta od njihovega energenta.

 

Vprašanj o smiselnosti projekta in tudi dvomov o njegovi ekonomski upravičenosti je vse več tudi v sami Nemčiji. Oba obstoječa plinovoda (po kopnem oziroma morskem dnu) od Rusije do Nemčije namreč nista polno izkoriščena. Plina v Evropi trenutno ne manjka, tako domačega (norveškega) kot uvoženega. Pred kratkim je bil dokončan južni koridor, ki je plin iz Azerbajdžana preko Gruzije, Turčije, Grčije in Albanije pripeljal do južne Italije. Z izgradnjo več morskih terminalov je v Evropi  tudi čedalje več utekočinjenega ameriškega plna. Vse več energije prihaja tudi iz obnovljivih virov. 

 

Zastavlja se vprašanje, kateri so prevladujoči razlogi za vztrajanje Nemčije ob njenem hkratnem poudarjanju zavezanosti EU in njeni enotnosti ter enotnosti Zahoda in obnovi čezatlantskih odnosov. So to koristi nekaj vplivnih podjetij in posameznikov? Je to ob vse manjši zanesljivosti ameriškega zaveznika nemška naložba v prihodnje odnose z Rusijo oziroma strateška avtonomija na delu? Je morda posredi kaj tretjega?

 

Kot je znano, je proti koncu lanskega leta, ko je bilo na drugi cevi opravljenih okoli 94% del, prišlo do njihove začasne ustavitve. Trumpova administracija je namreč zagrozila z rigoroznimi sankcijami zoper udeležena podjetja. Kot rečeno, pa se dela od februarja letos, se pravi že za časa predsednika Bidena, spet nadaljujejo. To pot v izvedbi zgolj ruskega polagalca cevi. Stališče ZDA ostaja enako. Pravzaprav so zahteve v ameriškem kongresu (tako demokratov kot republikancev), da se z ustreznimi sankcijami dokončno prepreči njihovo dokončanje, vse glasnejše.

 

V prihodnjih mesecih je torej pričakovati razplet. Nekateri sicer mislijo, da šele po nemških zveznih volitvah v septembru. Upati je, da bo ta stvar  dogovorov in ne lomov. V dogajanje okoli Severnega toka 2 je, kot rečeno, uprtih veliko oči. Ne gre seveda za še en ekonomski posel z Rusijo kot mnogo drugih, ampak za strateško vprašanje, preko katerega se prelamljajo odnosi znotraj EU, čezatlantski odnosi in odnosi Zahoda z Rusijo. Trenutno dogajanje za kulisami je temu primerno živahno. 

 

Bilo bi idealno, da se rešitev najde v pogovorih neposredno prizadetih, se pravi med predstavniki Nemčije, Rusije, EU, Poljske, Ukrajine in morda še koga. Evropska stran bi morala pri tem voditi tudi odkrit dialog z ZDA. S tem bi se odvrnil marsikateri dvom.

 

V napovedih je z ozirom na delikatnost zadeve seveda treba biti previden. Vendar zdi se, da je trenutno več izgledov, da se bo plinovod vendarle dokončal. Pritisk kongresa na predsednika Bidena, da to prepreči, je sicer velik. Vendar prevagal naj bi interes, da ZDA nekako uredijo odnose z Nemčijo kot najbolj pomembnim evropskim zaveznikom. Sankcije naj ne bi prizadele nemških oziroma evropskih podjetij. To je sicer tvegana poteza, saj bi jih to popuščanje v prihodnje lahko navedlo na podobne posle tako z Rusijo kot Kitajsko. Na drugi strani naj bi se z izgradnjo novih morskih terminalov dodatno olajšal dostop ameriškega plina na evropski trg. Z dokončanjem druge cevi bi tudi odpadlo vprašanje povrnitve vložka Gazpromu in petim evropskim investitorjem. Eden med njimi, nemški Uniper je pred dnevi sicer poskrbel za določeno presenečenje, ko je ustavil nadaljnja vlaganja.

 

Dokončanje plinovoda sicer še ne pomeni začetka njegovega obratovanja. Zadovoljiti bo treba regulativo EU. Zanimivi bodo tako tudi dogovori glede dejanskega začetka obratovanja druge cevi in glede uravnavanja njenega pretoka. Ob tem se krepi položaj nemške oziroma zahodne strani glede Rusije (beri glede njenega ravnanja z vodjem opozicije Navalnim, spoštovanja človekovih pravic, ravnanja glede Ukrajine itd.)  Skratka ni nujno, da se ta geopolitični projekt konča čisto tako, kot si ga je zamislila ruska stran. 

 

Če tudi bo na koncu volk (medved) sit in koza cela, bo celotna zadeva v odnosih znotraj EU in čez Atlantik vendarle pustila določen (upajmo, da ne prevelik) madež. Kaže na to, da tudi na nemški strani kljub formalnim visoko donečim besedam o evropski in čezatlantski enotnosti vsaj občasno pride do izraza tudi drugačno stališče. Pred dnevi ga je v razgovoru za časopisno skupino Handelsblatt izrazil že omenjeni nekdanji kancler Schröder. 

 

Dejal je: "Pozabite na človekove pravice. Pri zunanji politiki gre le za lastni interes in lastne koristi."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
6
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.700
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.446
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.656
04/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.711
05/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.190
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.120
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 790
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 417