Komentar

Severni tok II.: "Pozabite na človekove pravice, pri zunanji politiki gre le za lastni interes in koristi."

Bliža se trenutek, ko bo jasna usoda nemško-ruskega projekta Severni tok II., ki ga gradi Gazprom, vodja celotne operacije pa je bivši nemški kancler Schröder. Vedno več je namreč kritik, da projekt ni v interesu celotne Evropske unije, pač pa zgolj Nemčije. Povečevanje odvisnosti od ruskega plina lahko pomeni tudi politične vzvode v ruskih rokah, s katerimi bi v Kremlju lažje vplivali na energetsko nesamozadostno Evropsko unijo. Potem so tu še Združene države s svojimi interesi, pa Poljska in Ukrajina, tradicionalno sumničavi do Moskve ...

09.03.2021 23:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Gazprom   Rusija   Nemčija   Gerhard Schröder   Zahod   ZDA   zemeljski plin   Poljska   Ukrajina

Severni tok 2 ni le še en ekonomski posel z Rusijo kot mnogo drugih, ampak gre za strateško vprašanje, preko katerega se prelamljajo odnosi znotraj EU, čezatlantski odnosi in odnosi Zahoda z Rusijo.

Saga Severni tok 2, o kateri smo poročali tudi na portalu+, se očitno počasi približuje svojemu koncu. Dela na preostalih nekaj kilometrih se namreč od prejšnjega meseca spet nadaljujejo. Razplet nestrpno pričakujejo tako v Nemčiji oziroma Evropi kot Rusiji in tudi v ZDA. Druga cev plinovoda ob obstoječi prvi po dnu Baltika od Rusije do Nemčije namreč vse od svojega začetka buri duhove. Eni ga vidijo kot ruski geopolitični projekt, za druge pa je to zgolj privatni ekonomski posel. Zanimivo, da je graditelj in lastnik plinovoda ruski Gazprom na njegovo čelo postavil nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.

 

Nasprotniki navajajo, da ta nemško-ruski projekt ni v splošno korist Evropske unije. Pri tem opozarjajo, da Rusija energijo uporablja kot politično orožje. Z dodatnim plinovodom bi se odvisnost članic EU od ruskega plina samo še povečala. To je v nasprotju z deklarirano politiko EU, da bi se energetska odvisnost morala zmanjšati, energetska varnost pa povečati. V Nemčiji naj bi ostalo le 20 % tega plina, preostanek pa bi se distribuiralo dalje po kontinentu. Projekt dodatno slabi EU, saj poslabšuje odnose med zahodnimi in srednjeevropskimi članicami. Slednje so na takšno ali drugačno odvisnost od Rusije in posledično na njeno izsiljevanje še posebno občutljive. Dobava plina po drugi cevi pod Baltikom bi Rusiji omogočila, da se izogne dobavam Evropi po obstoječem kopenskem plinovodu preko Poljske in Ukrajine. Državi bi ob tem ostali brez pomembnega prihodka – tranzitnih pristojbin. Ekonomske težave Ukrajine se ne bi le povečale, ampak bi bila ta izpostavljena še večjemu ruskemu pritisku. Možnost ruskega vpada globje v državo bi se povečala, saj bi odpadla ruska skrb za varnost plinovoda in dobav dalje v Evropo.

 

Vse to je seveda skregano z vzhodno sosedsko politiko EU. Druga cev je tudi kamen spotike v odnosih Nemčije in posledično EU z ZDA in to ne glede na to, ali je v Beli hiši predsednik Obama, Trump ali Biden. Tudi njih moti prevelika odvisnost evropskih zaveznikov od Rusije oziroma hranjenje zmaja (medveda), pred katerim naj bi jih ZDA branile. Nekateri v njihovem nasprotovanju resda vidijo tudi promoviranje uvoza ameriškega plina v Evropo. Gradnja dodatne cevi plinovoda tudi meče čudno luč na politiko Nemčije in EU glede podnebnih sprememb. Do leta 2030 oziroma 2050 se naj bi močno zmanjšal izpust toplogrednih plinov in od fosilnih goriv prešlo na obnovljive vire. Projektu, ki ni v skladu z obveznostmi iz Pariškega podnebnega sporazuma, odločno nasprotujejo tudi nemški Zeleni. Iz obeh omenjenih razlogov mu nasprotuje tudi večina v Evropskem parlamentu (EP). Januarja letos je EP o tem sprejel ustrezno resolucijo, ki pa resda  ni pravno zavezujoča.

 

Nemška vlada oziroma kanclerka Angela Merkel kljub omenjenim ozirom in tudi po zadnji epizodi ravnanja z vodjem ruske opozicije Navalnim v plinovodu še naprej vidi le ekonomski posel, ki ga je treba dokončati. V projekt je pet podjetij iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Francije in Združenega kraljestva že vložilo okoli deset milijard evrov in poti nazaj naj ne bi bilo. Pri tem Merklova zatrjuje, da je graditelj pridobil vsa potrebna dovoljenja in da obstoječa EU energetska regulativa onemogoča rusko manipuliranje z dobavami Ukrajini in srednjeevropskim članicam Unije. Poleg tega pa naj bi bili Rusi veliko bolj odvisni od prihodkov prodaje plina Evropi, kot pa ta od njihovega energenta.

 

Vprašanj o smiselnosti projekta in tudi dvomov o njegovi ekonomski upravičenosti je vse več tudi v sami Nemčiji. Oba obstoječa plinovoda (po kopnem oziroma morskem dnu) od Rusije do Nemčije namreč nista polno izkoriščena. Plina v Evropi trenutno ne manjka, tako domačega (norveškega) kot uvoženega. Pred kratkim je bil dokončan južni koridor, ki je plin iz Azerbajdžana preko Gruzije, Turčije, Grčije in Albanije pripeljal do južne Italije. Z izgradnjo več morskih terminalov je v Evropi  tudi čedalje več utekočinjenega ameriškega plna. Vse več energije prihaja tudi iz obnovljivih virov. 

 

Zastavlja se vprašanje, kateri so prevladujoči razlogi za vztrajanje Nemčije ob njenem hkratnem poudarjanju zavezanosti EU in njeni enotnosti ter enotnosti Zahoda in obnovi čezatlantskih odnosov. So to koristi nekaj vplivnih podjetij in posameznikov? Je to ob vse manjši zanesljivosti ameriškega zaveznika nemška naložba v prihodnje odnose z Rusijo oziroma strateška avtonomija na delu? Je morda posredi kaj tretjega?

 

Kot je znano, je proti koncu lanskega leta, ko je bilo na drugi cevi opravljenih okoli 94% del, prišlo do njihove začasne ustavitve. Trumpova administracija je namreč zagrozila z rigoroznimi sankcijami zoper udeležena podjetja. Kot rečeno, pa se dela od februarja letos, se pravi že za časa predsednika Bidena, spet nadaljujejo. To pot v izvedbi zgolj ruskega polagalca cevi. Stališče ZDA ostaja enako. Pravzaprav so zahteve v ameriškem kongresu (tako demokratov kot republikancev), da se z ustreznimi sankcijami dokončno prepreči njihovo dokončanje, vse glasnejše.

 

V prihodnjih mesecih je torej pričakovati razplet. Nekateri sicer mislijo, da šele po nemških zveznih volitvah v septembru. Upati je, da bo ta stvar  dogovorov in ne lomov. V dogajanje okoli Severnega toka 2 je, kot rečeno, uprtih veliko oči. Ne gre seveda za še en ekonomski posel z Rusijo kot mnogo drugih, ampak za strateško vprašanje, preko katerega se prelamljajo odnosi znotraj EU, čezatlantski odnosi in odnosi Zahoda z Rusijo. Trenutno dogajanje za kulisami je temu primerno živahno. 

 

Bilo bi idealno, da se rešitev najde v pogovorih neposredno prizadetih, se pravi med predstavniki Nemčije, Rusije, EU, Poljske, Ukrajine in morda še koga. Evropska stran bi morala pri tem voditi tudi odkrit dialog z ZDA. S tem bi se odvrnil marsikateri dvom.

 

V napovedih je z ozirom na delikatnost zadeve seveda treba biti previden. Vendar zdi se, da je trenutno več izgledov, da se bo plinovod vendarle dokončal. Pritisk kongresa na predsednika Bidena, da to prepreči, je sicer velik. Vendar prevagal naj bi interes, da ZDA nekako uredijo odnose z Nemčijo kot najbolj pomembnim evropskim zaveznikom. Sankcije naj ne bi prizadele nemških oziroma evropskih podjetij. To je sicer tvegana poteza, saj bi jih to popuščanje v prihodnje lahko navedlo na podobne posle tako z Rusijo kot Kitajsko. Na drugi strani naj bi se z izgradnjo novih morskih terminalov dodatno olajšal dostop ameriškega plina na evropski trg. Z dokončanjem druge cevi bi tudi odpadlo vprašanje povrnitve vložka Gazpromu in petim evropskim investitorjem. Eden med njimi, nemški Uniper je pred dnevi sicer poskrbel za določeno presenečenje, ko je ustavil nadaljnja vlaganja.

 

Dokončanje plinovoda sicer še ne pomeni začetka njegovega obratovanja. Zadovoljiti bo treba regulativo EU. Zanimivi bodo tako tudi dogovori glede dejanskega začetka obratovanja druge cevi in glede uravnavanja njenega pretoka. Ob tem se krepi položaj nemške oziroma zahodne strani glede Rusije (beri glede njenega ravnanja z vodjem opozicije Navalnim, spoštovanja človekovih pravic, ravnanja glede Ukrajine itd.)  Skratka ni nujno, da se ta geopolitični projekt konča čisto tako, kot si ga je zamislila ruska stran. 

 

Če tudi bo na koncu volk (medved) sit in koza cela, bo celotna zadeva v odnosih znotraj EU in čez Atlantik vendarle pustila določen (upajmo, da ne prevelik) madež. Kaže na to, da tudi na nemški strani kljub formalnim visoko donečim besedam o evropski in čezatlantski enotnosti vsaj občasno pride do izraza tudi drugačno stališče. Pred dnevi ga je v razgovoru za časopisno skupino Handelsblatt izrazil že omenjeni nekdanji kancler Schröder. 

 

Dejal je: "Pozabite na človekove pravice. Pri zunanji politiki gre le za lastni interes in lastne koristi."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.343
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.142
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.688
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.750
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815