Komentar

Severni tok II.: "Pozabite na človekove pravice, pri zunanji politiki gre le za lastni interes in koristi."

Bliža se trenutek, ko bo jasna usoda nemško-ruskega projekta Severni tok II., ki ga gradi Gazprom, vodja celotne operacije pa je bivši nemški kancler Schröder. Vedno več je namreč kritik, da projekt ni v interesu celotne Evropske unije, pač pa zgolj Nemčije. Povečevanje odvisnosti od ruskega plina lahko pomeni tudi politične vzvode v ruskih rokah, s katerimi bi v Kremlju lažje vplivali na energetsko nesamozadostno Evropsko unijo. Potem so tu še Združene države s svojimi interesi, pa Poljska in Ukrajina, tradicionalno sumničavi do Moskve ...

09.03.2021 23:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Gazprom   Rusija   Nemčija   Gerhard Schröder   Zahod   ZDA   zemeljski plin   Poljska   Ukrajina

Severni tok 2 ni le še en ekonomski posel z Rusijo kot mnogo drugih, ampak gre za strateško vprašanje, preko katerega se prelamljajo odnosi znotraj EU, čezatlantski odnosi in odnosi Zahoda z Rusijo.

Saga Severni tok 2, o kateri smo poročali tudi na portalu+, se očitno počasi približuje svojemu koncu. Dela na preostalih nekaj kilometrih se namreč od prejšnjega meseca spet nadaljujejo. Razplet nestrpno pričakujejo tako v Nemčiji oziroma Evropi kot Rusiji in tudi v ZDA. Druga cev plinovoda ob obstoječi prvi po dnu Baltika od Rusije do Nemčije namreč vse od svojega začetka buri duhove. Eni ga vidijo kot ruski geopolitični projekt, za druge pa je to zgolj privatni ekonomski posel. Zanimivo, da je graditelj in lastnik plinovoda ruski Gazprom na njegovo čelo postavil nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.

 

Nasprotniki navajajo, da ta nemško-ruski projekt ni v splošno korist Evropske unije. Pri tem opozarjajo, da Rusija energijo uporablja kot politično orožje. Z dodatnim plinovodom bi se odvisnost članic EU od ruskega plina samo še povečala. To je v nasprotju z deklarirano politiko EU, da bi se energetska odvisnost morala zmanjšati, energetska varnost pa povečati. V Nemčiji naj bi ostalo le 20 % tega plina, preostanek pa bi se distribuiralo dalje po kontinentu. Projekt dodatno slabi EU, saj poslabšuje odnose med zahodnimi in srednjeevropskimi članicami. Slednje so na takšno ali drugačno odvisnost od Rusije in posledično na njeno izsiljevanje še posebno občutljive. Dobava plina po drugi cevi pod Baltikom bi Rusiji omogočila, da se izogne dobavam Evropi po obstoječem kopenskem plinovodu preko Poljske in Ukrajine. Državi bi ob tem ostali brez pomembnega prihodka – tranzitnih pristojbin. Ekonomske težave Ukrajine se ne bi le povečale, ampak bi bila ta izpostavljena še večjemu ruskemu pritisku. Možnost ruskega vpada globje v državo bi se povečala, saj bi odpadla ruska skrb za varnost plinovoda in dobav dalje v Evropo.

 

Vse to je seveda skregano z vzhodno sosedsko politiko EU. Druga cev je tudi kamen spotike v odnosih Nemčije in posledično EU z ZDA in to ne glede na to, ali je v Beli hiši predsednik Obama, Trump ali Biden. Tudi njih moti prevelika odvisnost evropskih zaveznikov od Rusije oziroma hranjenje zmaja (medveda), pred katerim naj bi jih ZDA branile. Nekateri v njihovem nasprotovanju resda vidijo tudi promoviranje uvoza ameriškega plina v Evropo. Gradnja dodatne cevi plinovoda tudi meče čudno luč na politiko Nemčije in EU glede podnebnih sprememb. Do leta 2030 oziroma 2050 se naj bi močno zmanjšal izpust toplogrednih plinov in od fosilnih goriv prešlo na obnovljive vire. Projektu, ki ni v skladu z obveznostmi iz Pariškega podnebnega sporazuma, odločno nasprotujejo tudi nemški Zeleni. Iz obeh omenjenih razlogov mu nasprotuje tudi večina v Evropskem parlamentu (EP). Januarja letos je EP o tem sprejel ustrezno resolucijo, ki pa resda  ni pravno zavezujoča.

 

Nemška vlada oziroma kanclerka Angela Merkel kljub omenjenim ozirom in tudi po zadnji epizodi ravnanja z vodjem ruske opozicije Navalnim v plinovodu še naprej vidi le ekonomski posel, ki ga je treba dokončati. V projekt je pet podjetij iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Francije in Združenega kraljestva že vložilo okoli deset milijard evrov in poti nazaj naj ne bi bilo. Pri tem Merklova zatrjuje, da je graditelj pridobil vsa potrebna dovoljenja in da obstoječa EU energetska regulativa onemogoča rusko manipuliranje z dobavami Ukrajini in srednjeevropskim članicam Unije. Poleg tega pa naj bi bili Rusi veliko bolj odvisni od prihodkov prodaje plina Evropi, kot pa ta od njihovega energenta.

 

Vprašanj o smiselnosti projekta in tudi dvomov o njegovi ekonomski upravičenosti je vse več tudi v sami Nemčiji. Oba obstoječa plinovoda (po kopnem oziroma morskem dnu) od Rusije do Nemčije namreč nista polno izkoriščena. Plina v Evropi trenutno ne manjka, tako domačega (norveškega) kot uvoženega. Pred kratkim je bil dokončan južni koridor, ki je plin iz Azerbajdžana preko Gruzije, Turčije, Grčije in Albanije pripeljal do južne Italije. Z izgradnjo več morskih terminalov je v Evropi  tudi čedalje več utekočinjenega ameriškega plna. Vse več energije prihaja tudi iz obnovljivih virov. 

 

Zastavlja se vprašanje, kateri so prevladujoči razlogi za vztrajanje Nemčije ob njenem hkratnem poudarjanju zavezanosti EU in njeni enotnosti ter enotnosti Zahoda in obnovi čezatlantskih odnosov. So to koristi nekaj vplivnih podjetij in posameznikov? Je to ob vse manjši zanesljivosti ameriškega zaveznika nemška naložba v prihodnje odnose z Rusijo oziroma strateška avtonomija na delu? Je morda posredi kaj tretjega?

 

Kot je znano, je proti koncu lanskega leta, ko je bilo na drugi cevi opravljenih okoli 94% del, prišlo do njihove začasne ustavitve. Trumpova administracija je namreč zagrozila z rigoroznimi sankcijami zoper udeležena podjetja. Kot rečeno, pa se dela od februarja letos, se pravi že za časa predsednika Bidena, spet nadaljujejo. To pot v izvedbi zgolj ruskega polagalca cevi. Stališče ZDA ostaja enako. Pravzaprav so zahteve v ameriškem kongresu (tako demokratov kot republikancev), da se z ustreznimi sankcijami dokončno prepreči njihovo dokončanje, vse glasnejše.

 

V prihodnjih mesecih je torej pričakovati razplet. Nekateri sicer mislijo, da šele po nemških zveznih volitvah v septembru. Upati je, da bo ta stvar  dogovorov in ne lomov. V dogajanje okoli Severnega toka 2 je, kot rečeno, uprtih veliko oči. Ne gre seveda za še en ekonomski posel z Rusijo kot mnogo drugih, ampak za strateško vprašanje, preko katerega se prelamljajo odnosi znotraj EU, čezatlantski odnosi in odnosi Zahoda z Rusijo. Trenutno dogajanje za kulisami je temu primerno živahno. 

 

Bilo bi idealno, da se rešitev najde v pogovorih neposredno prizadetih, se pravi med predstavniki Nemčije, Rusije, EU, Poljske, Ukrajine in morda še koga. Evropska stran bi morala pri tem voditi tudi odkrit dialog z ZDA. S tem bi se odvrnil marsikateri dvom.

 

V napovedih je z ozirom na delikatnost zadeve seveda treba biti previden. Vendar zdi se, da je trenutno več izgledov, da se bo plinovod vendarle dokončal. Pritisk kongresa na predsednika Bidena, da to prepreči, je sicer velik. Vendar prevagal naj bi interes, da ZDA nekako uredijo odnose z Nemčijo kot najbolj pomembnim evropskim zaveznikom. Sankcije naj ne bi prizadele nemških oziroma evropskih podjetij. To je sicer tvegana poteza, saj bi jih to popuščanje v prihodnje lahko navedlo na podobne posle tako z Rusijo kot Kitajsko. Na drugi strani naj bi se z izgradnjo novih morskih terminalov dodatno olajšal dostop ameriškega plina na evropski trg. Z dokončanjem druge cevi bi tudi odpadlo vprašanje povrnitve vložka Gazpromu in petim evropskim investitorjem. Eden med njimi, nemški Uniper je pred dnevi sicer poskrbel za določeno presenečenje, ko je ustavil nadaljnja vlaganja.

 

Dokončanje plinovoda sicer še ne pomeni začetka njegovega obratovanja. Zadovoljiti bo treba regulativo EU. Zanimivi bodo tako tudi dogovori glede dejanskega začetka obratovanja druge cevi in glede uravnavanja njenega pretoka. Ob tem se krepi položaj nemške oziroma zahodne strani glede Rusije (beri glede njenega ravnanja z vodjem opozicije Navalnim, spoštovanja človekovih pravic, ravnanja glede Ukrajine itd.)  Skratka ni nujno, da se ta geopolitični projekt konča čisto tako, kot si ga je zamislila ruska stran. 

 

Če tudi bo na koncu volk (medved) sit in koza cela, bo celotna zadeva v odnosih znotraj EU in čez Atlantik vendarle pustila določen (upajmo, da ne prevelik) madež. Kaže na to, da tudi na nemški strani kljub formalnim visoko donečim besedam o evropski in čezatlantski enotnosti vsaj občasno pride do izraza tudi drugačno stališče. Pred dnevi ga je v razgovoru za časopisno skupino Handelsblatt izrazil že omenjeni nekdanji kancler Schröder. 

 

Dejal je: "Pozabite na človekove pravice. Pri zunanji politiki gre le za lastni interes in lastne koristi."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
37
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.557
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.621
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.291
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.280
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.380
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.037
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 780
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.210