Komentar

Tina Modotti, Frida Kahlo in Pablo Neruda

Želim si, da bi se nekega svetlega dne, po zaključku virusnega obdobja, zapeljali v Videm in obiskali spominsko galerijo fotografinje Tine Modotti. V spomin na pradavnino, ko so ljudje še verjeli, da obstaja svet socialne in družbene pravičnosti, poln humanističnih vrednot. Da je v preteklosti že obstajala želja tako po spolni toleranci kot po seksualni svobodi. Tina Modotti je ena najprodornejših fotografinj prve polovice XX. stoletja. Učenka Edwarda Westona je bila v fotografski umetnosti aktivna od leta 1921 do 1930. Po letu 1930 se je popolnoma posvetila političnem aktivizmu.

13.03.2021 21:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tina Modotti   fotografija   XX. stoletje   Frida Kahlo   Mehika   Moskva   Pablo Neruda

Sam sem anarhist, ki se mu upira komunistična mitologizacija, a biti neobčutljiv ob umetnosti Tine Modotti zaradi njenega radikalnega komunističnega prepričanja, je maloumje najvišje vrste.  

Pred vami sem le nekajkrat premišljeval o umetnosti fotografije. Preredko. Fotografija je bila v času nastanka najprej mehanična obrt, zelo hitro pa je prevzela funkcijo, ki jo je stoletja prej opravljalo portretno, krajinsko in dekorativno slikarstvo. Nase je prevzela mimetične naloge. Osvobodila je prostor za nastop abstrakcije. Šele v kasnejšem obdobju se je postopoma emancipirala. Danes je fotografija popolnoma samostojna umetnost. Rad bi vas spomnil na Vaneta Živadinovića Bora in na njegove kemično-organične slike ter na solarizacije proizvedene brez fotoaparata.

 

V današnjem komentarju bom osvetlil delo modernistične fotografinje Tine Modotti (1896-1942). Premišljevati njeno fotografsko delo pomeni globinsko se povezati z izčiščenimi kompozicijskimi formami in s socialno-komunističnim utopizmom. Z njeno umetniško fotografijo sem se prvič srečal konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v Museums Quartier na Dunaju ob slikarski razstavi Fride Kahlo. Ko sem gledal fotografijo Fride Kahlo s pevko Chavelo Vargas, se nisem zavedal, da gledam avtorstvo Tine Modotti. S pretokom let se mi je njena biografska pripoved periodočno sestavljala v celoto. Najintenzivneje je bilo to v času mojega obiska Modre hiše Fride Kahlo v Mexico City. Danes lahko na izust izgovorim enciklopedično geslo Tine Modotti. Saj to že veste, da me poganja enciklopedizem.

 

Beseda tedna: enciklopedija. Etimologija besede enciklopedija izhaja iz grščine, enkyklios – krožen, zaokrožen, in besede paideia, kar pomeni vzgoja, pouk, izobraževanje, če seštejemo – zaokroženo znanje.

 

Tina Modotti je rojena v Vidmu v Furlaniji-Julijski krajini. Nadvse vznemirljivo bi bilo opisati njena biografska stanja od Vidma do Celovca, San Francisca in Los Angelesa. Od Mexica City do Moskve in nazaj prek Španije v Mehiko, kjer je zaključila svoje življenje. V Mehiki je doživljala zahtevna ljubezenska razmerja polna strasti, politike in političnih atentatov. A to je že druga zvrst pripovedi, ki ji ne pripadam.

 

 

Tina in Frida v Mehiki

 

 

S komentarjem želim doseči le to, da bi se nekega svetlega dne, po zaključku virusnega obdobja, zapeljali v Videm in obiskali njeno spominsko galerijo. V spomin na pradavnino, ko so ljudje še verjeli, da obstaja svet socialne in družbene pravičnosti, poln humanističnih vrednot. Da je v preteklosti že obstajala želja tako po spolni toleranci kot po seksualni svobodi.

 

Tina Modotti je bila rojena v družino z močno izraženo socialno zavestjo. Oče in stric sta se neuspešno ukvarjala s fotografijo. V njenem ranem obdobju se je družina zaradi težav v videmskem okolju preselila v Celovec. Že njena prva selitev jo je naučila, da obstaja svet raznolikosti in večjezičnosti. Istočasno ji je izostrila občutek za prilagajnja na različna okolja. Ravno avstrijska nacionalistična, diskriminatorna politika do italjanskih delavcev in slovenske narodnostne manjšine na Koroškem ji je izoblikovala prvotno zavest o socialnih krivicah. V Celovcu je postala večjezična. Poleg italjanščine, nemščine, španščine, francoščine in angleščine je izvrstno govorila tudi ruščino.

 

Naj naštejem nekaj dejstev in presežnikov o njenem umetniškem delu: Tina Modotti je ena najprodornejših fotografinj prve polovice XX. stoletja. V fotografski umetnosti je bila aktivna od leta 1921 do leta 1930. Po letu 1930 se je popolnoma posvetila političnem aktivizmu.

 

Tina Modotti je bila učenka izjemnega modernističnega fotografa Edwarda Westona, ki je bil hkrati njen ljubimec. Kmalu po njeni kratki hoolywoodski igralski karieri v nemih filmih (Tigova obala, 1920, Vožnja s smrtjo, 1921, Lahko razložim, 1922) se je z Westonom preselila v Mehiko, kjer je doživela višek svojih vročičnih komunističnih projekcij. Tina Modotti je bila najprej izjemna fotografinja, takoj zatem pa prodorna aktivistka-komunistka. Edward Weston se je zelo hitro vrnil brez Tine nazaj v Kalifornijo, Tinin soprog pa je postal karizmatični kubanski komunist Julio Antonio Mella.

 

Njena biografija se bere kot romantično-političen triler, ki se dogaja v prvi tretjini XX. stoletja v obdobju muralista Diega Rivere in njegove soproge Fride Kahlo v kontekstu atenata na Leva Davidoviča Trockega. Sam sem anarhist, ki se mu upira komunistična mitologizacija, a biti neobčutljiv ob umetnosti Tine Modotti zaradi njenega radikalnega komunističnega prepričanja, je maloumje najvišje vrste.

 

 

Tank št.1.

 

 

Njena umetniška fotografija je s svojimi motivi in temami poudarjeno dvojna. Po vsebini pa je del revolucionarne vneme. V formalnem smislu je v svojem velikem delu geometrična še najbolj takrat, ko sledi avantgardistično konstruktivistični linearnosti in skrajno politična, ko sledi totalom ali detajlom političnega boja. V obeh primerih pa je mehko modernistično presvetljena. 

 

Prav posebna je njena fotografija, ko se z objektivom približa materam z dojenčki. Kompozicije so popolnoma drugačne od predpisanih kompozicij, ki jih narekuje troedini bog. V njih preveva ontološka milina.

 

Že kot hollywoodska igralka in Westonov model je imela natančno izdelano zavest o telesnosti v umetnosti. O telesu, usmerjenemu proti fotografskemu objektivu. Za razliko od Fride Kahlo, ki je bila obsedena s svojo telesnostjo do te mere, da jo je nadrealno oblikovala v alegorične prispodobe, je Tina Modotti prevajala žensko telo iz folklorizma v emancipirane znake. Njena fotografija je prehajala iz družbenega konteksta v smer estetskega objekta. A tudi ta je bil v svoji končnici usmerjen v politično izjavljanje.

 

 

Sombreri berejo dnevne novice

 

 

Fotografska razstava je bila zanjo dobesedno politična agitka v polju umetnosti. Na začetku tridesetih let so jo po njeni prvi večji razstavi, ki jo je imela v Nacionalni in univerzitetini knjižnici v mehiški prestolnici (1929), zaradi njenega komunističnega delovanja izgnali iz Mehike. Od takrat naprej se je popolnoma predala političnemu aktivizmu. Najprej se je preselila v Rotterdam, od tam v Berlin, kjer se je morala zaradi Hitlerjeve ekspanzije leta 1933 umakniti v Moskvo. Iz Moskve se je po nalogu Kominterne preselila na kratko v Pariz. Od tu pa se jo regrutirali v republikansko Španijo. Po zmagi falangistov se je dokončno vrnila v Mehiko, kjer je leta 1942 tudi umrla.

 

Tina Modotti je s svojo fotografijo proizvajala socialni utopizem in umetniški formalizem. Na njeni fotografiji je prevladovala ideološka realizacija. Na eni strani je bila ženska, ki se je morala emancipirati od moškega gospodarja, na drugi strani pa je bila odgovorna nosilka idološke projekcije. 

 

Na tej točki nastopi politični triller. Odrekel sem bom romanesknim podrobnostim v zvezi s Tininim odnosom do komandanta Carlosa (antifašist, stalinist, protititoist Vittorio Vidali, s pseudonimom Jorge Contreras). 

 

 

Preskok v finale ...

 

Iz avtobiografije nobelovca, pesnika Pabla Nerude:

 

Tino Modotti so tiho zapuščale moči. Mehiški reakcionarji so jo poizkušali znova osramotiti tako, da so njeno smrt spremnili v škandal, kot so jo prej že poskušali vplesti v smrt Julia Antonia Melle ... Carlos in jaz sva nepremično strmela v majhno truplo. Ni bilo lahko gledati, kako trpi trd in pogumen moški. Ta lev je krvavel, ko so na njegove rane vrgli jedki strup kletev in na novo sramotili zdaj mrtvo Tino Modotti ... Časopisje je strani polnilo s škandalozno nemoralnostjo. Imenovali so jo "skrivnostna ženska Moskve". Nekdo je dodal: "Umrla je, ker je preveč vedela." Globoko ranjen zaradi Carlosove bolečine sem se odločil, da nekaj naredim, in sem napisal pesem, da bi kljuboval tistim, ki so blatili dobro ime naše mrtve prijateljice. Poslal sem jo vsem časopisom in to brez upanja, da jo bo kdo objavil. Čudež med čudeži! Naslenji dan je bila na prvih straneh vseh časopisov namesto novih in sočnih odkritij, obljubljenih prejšnji večer, moja ogorčena in nesramna pesem. Naslov pesmi je bil "Tina Moddoti ha muerto."*

 

 

Umetnost je stroj, ki dela Tino Modotti živo, fotografije pa jo delajo nesmrtno.

__________________

* Tina Modotti je mrtva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
37
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.557
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.622
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.294
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.281
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.382
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.037
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.211