Komentar

Tina Modotti, Frida Kahlo in Pablo Neruda

Želim si, da bi se nekega svetlega dne, po zaključku virusnega obdobja, zapeljali v Videm in obiskali spominsko galerijo fotografinje Tine Modotti. V spomin na pradavnino, ko so ljudje še verjeli, da obstaja svet socialne in družbene pravičnosti, poln humanističnih vrednot. Da je v preteklosti že obstajala želja tako po spolni toleranci kot po seksualni svobodi. Tina Modotti je ena najprodornejših fotografinj prve polovice XX. stoletja. Učenka Edwarda Westona je bila v fotografski umetnosti aktivna od leta 1921 do 1930. Po letu 1930 se je popolnoma posvetila političnem aktivizmu.

13.03.2021 21:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tina Modotti   fotografija   XX. stoletje   Frida Kahlo   Mehika   Moskva   Pablo Neruda

Sam sem anarhist, ki se mu upira komunistična mitologizacija, a biti neobčutljiv ob umetnosti Tine Modotti zaradi njenega radikalnega komunističnega prepričanja, je maloumje najvišje vrste.  

Pred vami sem le nekajkrat premišljeval o umetnosti fotografije. Preredko. Fotografija je bila v času nastanka najprej mehanična obrt, zelo hitro pa je prevzela funkcijo, ki jo je stoletja prej opravljalo portretno, krajinsko in dekorativno slikarstvo. Nase je prevzela mimetične naloge. Osvobodila je prostor za nastop abstrakcije. Šele v kasnejšem obdobju se je postopoma emancipirala. Danes je fotografija popolnoma samostojna umetnost. Rad bi vas spomnil na Vaneta Živadinovića Bora in na njegove kemično-organične slike ter na solarizacije proizvedene brez fotoaparata.

 

V današnjem komentarju bom osvetlil delo modernistične fotografinje Tine Modotti (1896-1942). Premišljevati njeno fotografsko delo pomeni globinsko se povezati z izčiščenimi kompozicijskimi formami in s socialno-komunističnim utopizmom. Z njeno umetniško fotografijo sem se prvič srečal konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v Museums Quartier na Dunaju ob slikarski razstavi Fride Kahlo. Ko sem gledal fotografijo Fride Kahlo s pevko Chavelo Vargas, se nisem zavedal, da gledam avtorstvo Tine Modotti. S pretokom let se mi je njena biografska pripoved periodočno sestavljala v celoto. Najintenzivneje je bilo to v času mojega obiska Modre hiše Fride Kahlo v Mexico City. Danes lahko na izust izgovorim enciklopedično geslo Tine Modotti. Saj to že veste, da me poganja enciklopedizem.

 

Beseda tedna: enciklopedija. Etimologija besede enciklopedija izhaja iz grščine, enkyklios – krožen, zaokrožen, in besede paideia, kar pomeni vzgoja, pouk, izobraževanje, če seštejemo – zaokroženo znanje.

 

Tina Modotti je rojena v Vidmu v Furlaniji-Julijski krajini. Nadvse vznemirljivo bi bilo opisati njena biografska stanja od Vidma do Celovca, San Francisca in Los Angelesa. Od Mexica City do Moskve in nazaj prek Španije v Mehiko, kjer je zaključila svoje življenje. V Mehiki je doživljala zahtevna ljubezenska razmerja polna strasti, politike in političnih atentatov. A to je že druga zvrst pripovedi, ki ji ne pripadam.

 

 

Tina in Frida v Mehiki

 

 

S komentarjem želim doseči le to, da bi se nekega svetlega dne, po zaključku virusnega obdobja, zapeljali v Videm in obiskali njeno spominsko galerijo. V spomin na pradavnino, ko so ljudje še verjeli, da obstaja svet socialne in družbene pravičnosti, poln humanističnih vrednot. Da je v preteklosti že obstajala želja tako po spolni toleranci kot po seksualni svobodi.

 

Tina Modotti je bila rojena v družino z močno izraženo socialno zavestjo. Oče in stric sta se neuspešno ukvarjala s fotografijo. V njenem ranem obdobju se je družina zaradi težav v videmskem okolju preselila v Celovec. Že njena prva selitev jo je naučila, da obstaja svet raznolikosti in večjezičnosti. Istočasno ji je izostrila občutek za prilagajnja na različna okolja. Ravno avstrijska nacionalistična, diskriminatorna politika do italjanskih delavcev in slovenske narodnostne manjšine na Koroškem ji je izoblikovala prvotno zavest o socialnih krivicah. V Celovcu je postala večjezična. Poleg italjanščine, nemščine, španščine, francoščine in angleščine je izvrstno govorila tudi ruščino.

 

Naj naštejem nekaj dejstev in presežnikov o njenem umetniškem delu: Tina Modotti je ena najprodornejših fotografinj prve polovice XX. stoletja. V fotografski umetnosti je bila aktivna od leta 1921 do leta 1930. Po letu 1930 se je popolnoma posvetila političnem aktivizmu.

 

Tina Modotti je bila učenka izjemnega modernističnega fotografa Edwarda Westona, ki je bil hkrati njen ljubimec. Kmalu po njeni kratki hoolywoodski igralski karieri v nemih filmih (Tigova obala, 1920, Vožnja s smrtjo, 1921, Lahko razložim, 1922) se je z Westonom preselila v Mehiko, kjer je doživela višek svojih vročičnih komunističnih projekcij. Tina Modotti je bila najprej izjemna fotografinja, takoj zatem pa prodorna aktivistka-komunistka. Edward Weston se je zelo hitro vrnil brez Tine nazaj v Kalifornijo, Tinin soprog pa je postal karizmatični kubanski komunist Julio Antonio Mella.

 

Njena biografija se bere kot romantično-političen triler, ki se dogaja v prvi tretjini XX. stoletja v obdobju muralista Diega Rivere in njegove soproge Fride Kahlo v kontekstu atenata na Leva Davidoviča Trockega. Sam sem anarhist, ki se mu upira komunistična mitologizacija, a biti neobčutljiv ob umetnosti Tine Modotti zaradi njenega radikalnega komunističnega prepričanja, je maloumje najvišje vrste.

 

 

Tank št.1.

 

 

Njena umetniška fotografija je s svojimi motivi in temami poudarjeno dvojna. Po vsebini pa je del revolucionarne vneme. V formalnem smislu je v svojem velikem delu geometrična še najbolj takrat, ko sledi avantgardistično konstruktivistični linearnosti in skrajno politična, ko sledi totalom ali detajlom političnega boja. V obeh primerih pa je mehko modernistično presvetljena. 

 

Prav posebna je njena fotografija, ko se z objektivom približa materam z dojenčki. Kompozicije so popolnoma drugačne od predpisanih kompozicij, ki jih narekuje troedini bog. V njih preveva ontološka milina.

 

Že kot hollywoodska igralka in Westonov model je imela natančno izdelano zavest o telesnosti v umetnosti. O telesu, usmerjenemu proti fotografskemu objektivu. Za razliko od Fride Kahlo, ki je bila obsedena s svojo telesnostjo do te mere, da jo je nadrealno oblikovala v alegorične prispodobe, je Tina Modotti prevajala žensko telo iz folklorizma v emancipirane znake. Njena fotografija je prehajala iz družbenega konteksta v smer estetskega objekta. A tudi ta je bil v svoji končnici usmerjen v politično izjavljanje.

 

 

Sombreri berejo dnevne novice

 

 

Fotografska razstava je bila zanjo dobesedno politična agitka v polju umetnosti. Na začetku tridesetih let so jo po njeni prvi večji razstavi, ki jo je imela v Nacionalni in univerzitetini knjižnici v mehiški prestolnici (1929), zaradi njenega komunističnega delovanja izgnali iz Mehike. Od takrat naprej se je popolnoma predala političnemu aktivizmu. Najprej se je preselila v Rotterdam, od tam v Berlin, kjer se je morala zaradi Hitlerjeve ekspanzije leta 1933 umakniti v Moskvo. Iz Moskve se je po nalogu Kominterne preselila na kratko v Pariz. Od tu pa se jo regrutirali v republikansko Španijo. Po zmagi falangistov se je dokončno vrnila v Mehiko, kjer je leta 1942 tudi umrla.

 

Tina Modotti je s svojo fotografijo proizvajala socialni utopizem in umetniški formalizem. Na njeni fotografiji je prevladovala ideološka realizacija. Na eni strani je bila ženska, ki se je morala emancipirati od moškega gospodarja, na drugi strani pa je bila odgovorna nosilka idološke projekcije. 

 

Na tej točki nastopi politični triller. Odrekel sem bom romanesknim podrobnostim v zvezi s Tininim odnosom do komandanta Carlosa (antifašist, stalinist, protititoist Vittorio Vidali, s pseudonimom Jorge Contreras). 

 

 

Preskok v finale ...

 

Iz avtobiografije nobelovca, pesnika Pabla Nerude:

 

Tino Modotti so tiho zapuščale moči. Mehiški reakcionarji so jo poizkušali znova osramotiti tako, da so njeno smrt spremnili v škandal, kot so jo prej že poskušali vplesti v smrt Julia Antonia Melle ... Carlos in jaz sva nepremično strmela v majhno truplo. Ni bilo lahko gledati, kako trpi trd in pogumen moški. Ta lev je krvavel, ko so na njegove rane vrgli jedki strup kletev in na novo sramotili zdaj mrtvo Tino Modotti ... Časopisje je strani polnilo s škandalozno nemoralnostjo. Imenovali so jo "skrivnostna ženska Moskve". Nekdo je dodal: "Umrla je, ker je preveč vedela." Globoko ranjen zaradi Carlosove bolečine sem se odločil, da nekaj naredim, in sem napisal pesem, da bi kljuboval tistim, ki so blatili dobro ime naše mrtve prijateljice. Poslal sem jo vsem časopisom in to brez upanja, da jo bo kdo objavil. Čudež med čudeži! Naslenji dan je bila na prvih straneh vseh časopisov namesto novih in sočnih odkritij, obljubljenih prejšnji večer, moja ogorčena in nesramna pesem. Naslov pesmi je bil "Tina Moddoti ha muerto."*

 

 

Umetnost je stroj, ki dela Tino Modotti živo, fotografije pa jo delajo nesmrtno.

__________________

* Tina Modotti je mrtva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
8
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.829
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.616
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.408
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.283
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.121
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 837
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 524
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985