Razkrivamo

Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače

Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada minuli četrtek že obravnavala in na naslednji seji ta teden naj bi razpravo nadaljevali. Med predlogi je eden najbolj odmevnih seveda predlog uvedbe "socialne kapice", torej omejitve plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom plače.

15.03.2021 06:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   socialna kapica   plače   predlog   obdavčitev   Slovenija   EU

Predlog vzpostavitve socialne kapice v višini 6.000 evrov prinaša torej davčno razbremenitev podjetij in posameznikov za okoli 135 milijonov evrov letno, a samo za deset tisoč najbolje plačanih ljudi v državi.

Takšen predlog se je v zadnjih letih pojavljal že velikokrat, a nikoli ni prišel do faze potrditve. Kljub močnemu zavzemanju s strani gospodarstva so očitki o uvajanju davčnih ugodnostih za najbogatejše prevladali in zato takšnega predloga do sedaj ni upala sprejeti še nobena vlada. Glede na trenutno politično voljo na eni strani in glede na dejstvo, da trenutno denar in javno-finančne posledice niso kak poseben zadržek, obstaja precejšnja možnost, da bo predlog o uvedbi omejitev za plačevanje socialnih prispevkov tokrat sprejet. Ob tem je vsekakor potrebno poudariti, da so v Sloveniji najvišji prejemki resnično močno obdavčeni, precej več kot v večini držav Evropske unije (in še bolj izven EU). Pri plači nad okoli 4.500 evrov neto mesečno je potrebno za vsakih dodatnih 100 evrov "v žep" plačati še 200 evrov davčnih obveznosti (socialnih prispevkov in dohodnine). Zaradi tega so se redno pojavljali predlogi, da bi nad določenim zneskom, podobno kot to velja v večini držav EU plačevali samo še dohodnino (50 % od bruto zneska), ne pa več socialnih prispevkov za zdravstveno varstvo in pokojninsko zavarovanje. Kot argument se poleg primerljivosti z drugimi državami navaja tudi dejstvo, da zaradi dodatnih vplačil za pokojninsko zavarovanje vplačniki nimajo višjih pokojnin (te so navzgor omejene), seveda pa tudi nič večje pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

 

Takšne predloge so v zadnjih letih praviloma argumentirali tudi s poudarjanjem, kako je potrebno davčno razbremeniti strokovnjake, "inženirje", sposobne ljudi, ki nam zaradi tega uhajajo v tujino. To seveda ne drži, ker le redki mladi strokovnjaki prejemajo plače nad na primer 5.000 evrov bruto mesečno in še manj, zaradi davkov odhajajo v tujino. Za odhod so praviloma razlogi neustrezna in slabše plačana delovna mesta v primerjavi s priložnostmi v tujini. Visoke plače in obdavčitve, ki se s predlogom želijo znižati, se praviloma izplačujejo predvsem v menedžerskih krogih (no, kot beremo zadnje dni, tudi med zdravniki).

 

Res pa je, da si zaradi tega v manjših, zasebnih družbah visokih plač niti ne izplačujejo, ker imajo druge, davčno bolj ugodne možnosti  izplačil. V večjih družbah pa pač to dejstvo sprejmejo in ustrezno povišajo bruto plačo da dosežejo pričakovano neto izplačilo. Ko družba dosega deset in več milijonov evrov dobička, se ne želi obremenjevati z nekaj dodatnimi tisoči evrov davkov za ustrezno plačilo ključnih kadrov. Ti zaradi tega vsekakor ne bežijo v tujino, nedvomno pa posebej tuja podjetja iščejo poti za davčno optimiranje izplačil, tudi preko zaposlovanja v drugih davčnih okoljih.

 

Nasprotniki zniževanja davčnih obremenitev pa vidijo takšen predlog predvsem kot razbremenjevanje že danes najbolje plačani ljudi v državi (ki so po mnenju večine že tako previsoko nagrajeni), kar razumljivo povzroča nasprotovanje. Logičen je namreč zaključek, če teh davkov ne bodo plačali bogatejših, jih bo država zbrali pri ostalih davkoplačevalcih. Pomemben razlog nasprotovanju takšnim predlogom je bil vedno tudi izpad javnofinančnih prihodkov. Ker je to zelo občutljiva tema, si vlade in poslanci do sedaj tega niso upali uvesti.



Predlagana rešitev uvedbe socialne kapice

 

Na mizi je torej predlog, po katerem bi od plač nad 6.000 evrov bruto mesečno plačevali socialne prispevke samo do najvišje osnove 6.000 evrov, vsa izplačila nad tem pa bi bila davčno obremenjena s 50 % dohodnino. Če mora danes torej nekdo za vsakih 100 evrov dodatnega neto prejemka plačati državi še 200 evrov davščin, bi jih po novem "samo še" 100. Ljudi, ki danes prejemajo višji bruto prejemek od 6.000 na mesec in ki bi jim predlog povečal neto prejemek, je v Sloveniji dobrih 10.000. Skupaj je v Sloveniji sicer zaposlenih okoli milijon ljudi in predlog se torej nanaša na približno odstotek zaposlenih. Številka je okvirna, ker imamo zadnje podrobnejše podatke o strukturi dohodninskih zavezancev šele za leto 2018. Zgornja ocena in nadaljnji izračuni temeljijo na predpostavki, da so se v zadnjih dveh letih povečali prejemki v vseh dohodkovnih razredih podobno, z enakimi stopnjami rasti (trenutne plače so okoli 10 % višje kot v letu 2018).

 

Ta odstotek najbolje plačanih oseb danes od svojih prejemkov vplača v javne blagajne približno 700 milijonov evrov davščin (prispevkov in dohodnine) od sicer skupaj zbranih dobrih 9 milijard evrov (6-odstotni delež). Ne vem, ali je v tekstu predloga naveden tudi izpad prihodkov v javne blagajne, a po današnji strukturi bi to pomenilo okoli 135 milijonov izpada dohodkov na leto (s čemer se danes ob milijardnih primanjkljajih tako nihče posebej ne obremenjuje). Od tega bi ZPIZ izgubil 120 milijonov, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa 68 milijonov evrov. Na drugi strani pa bi bilo zaradi višje osnove več vplačane dohodnine (53 milijonov), torej povečanje prihodkov proračuna. To je neposredni učinek na dohodnino in prispevke, lahko pa znesek zmanjšamo še za kakšnih 10 milijonov, ker bo zaradi nižjih stroškov dela v podjetjih več dobička in posledično plačanega davka od dohodka pravnih oseb.

 

Ta izračun temelji na predpostavki, da se uvaja kapica (omejitev) za plačilo vseh prispevkov, torej prispevke iz plače (plačane s strani zaposlenega) ter na plačo (plačane s strani delodajalca). Predlog pomeni nižje stroške za delodajalce (okoli 80 milijonov učinka za podjetja na letnem nivoju) ter tudi višje prejemke za posameznike z bruto plačo višjo od 6.000 evrov mesečno (skupni znesek višjih prejemkov ljudi znaša okoli 55 milijonov evrov). Oseba z 10.000 evrov mesečne bruto plače bo tako dobila na leto približno 5.000 evrov več v žep, nekdo s 15.000 plače pa 11.000 dodatnih neto prejemkov v celem letu.

 

 

Alternativna varianta uvedbe socialne kapice

 

Tu pa je mogoče potrebno izpostaviti, da predlog uvedbe omejitev pri plačevanju socialnih prispevkov oziroma zelo visoke obdavčitve najvišjih plač izhaja iz cilja, da se podjetja razbremeni visokih stroškov zaposlovanja najbolj strokovnega kadra. Ker so seveda plače in vse pogodbe o plačah opredeljene z bruto zneski plač, bo pomemben del davčne razbremenitve šel tudi v višje neto plače in ne samo v razbremenjevanja stroškov dela.

 

S tega vidika bi bilo mogoče vseeno smiselno razmišljati o varianti, da bi za iste javno-finančne učinke (torej izpad 135 milijonov zbranih davčnih obveznosti) razbremenili samo delodajalce (če bo sprejeta ocena, da je takšen predlog potrebno uvesti). Da bi torej za teh 135 milijonov v celoti zmanjšali stroške dela v družbah, ki zaposlujejo in plačuje najvišji strokoven kader. S tem bi postala ta podjetja v večji meri "konkurenčnejša", kot bomo velikokrat brali v argumentaciji uvedbe takšnega predloga.

 

Takšna varianta bi podjetjem še vedno omogočala, da zaradi davčne razbremenitve, posamezniku plačo tudi povečajo in del učinka prenesejo tudi na zaposlene. A to bi bila to avtonomna odločitev podjetnika in zaposlenega in ne avtomatično povečanje neto prejemkov kot je predvideno v aktualnem predlogu. V predlogu, kot ga lahko razumemo na osnovi medijskih objav - konkretni predlogi zakonskih rešitev namreč niso znani. 

 

Če so se v nekem podjetju odločili, da direktorja nagradijo s 6.000 evrov neto mesečne plače, so pač določili bruto plačo v višini  12.100 evrov, da so dobili takšno neto izplačilo. S predlogom uvedbe socialne kapice, bo tak posameznik sedaj dobil na mesec 660 evrov večje neto izplačilo, dodatno pa bi se podjetju stroški dela znižali za 970 evrov (v konkretnem primeru bi država izgubila skupaj 1.630 evrov davčnih prilivov mesečno). V primeru vzpostavitve omejitve plačevanja prispevkov samo na bruto plače z mejo 4.700 evrov, pa bi takšno podjetje znižalo stroške za 1.200 evrov, neto prejemek posameznika pa bi bil enak. Seveda pa lahko podjetje takšnemu zaposlenemu potem dvigne plačo in del davčnih ugodnosti prenese nanj.

 

Takšen predlog nižje "kapice", a samo za prispevke, ki se plačujejo na plačo s strani delodajalca, bi zajel tudi večje število zaposlenih z višjimi plačami. Omenjenih 135 milijonov znižanih davčnih obveznosti bi se razporedil na širši krog ljudi (25.000) z višjimi prejemki in ne samo na 10.000 prejemnikov najvišjih plač. Namesto, da bi za 55 milijonov evrov povečali plače nekaj tisoč najbolje plačanim ljudem, bi ta znesek namenili za znižanje stroškov dela naslednjih deset tisoč ljudi na lestvici najvišjih dohodkov.

 

Razlike v višini obdavčitve so lepo vidne tudi iz naslednjih dveh slik, ki kažeta višino obdavčitve plač po obstoječih davčnih stopnjah, predlagano uvedbo kapice (rdeče) ter alternativni predlog (zeleno). Odstotki pomenijo skupni znesek vseh davčnih obveznosti (dohodnina in socialni prispevki) v primerjavi z neto izplačilom. 

 

Na prvi sliki je obdavčitev celotne plače (zneski bruto plač so na spodnji osi), ko se po obstoječi zakonodaji, davčna stopnja postopno povečuje (modra črta), medtem ko bi po predlagani varianti (rdeča) ostala na okoli 95 %. Po alternativni varianti (zelena) pa se dvigovanje obdavčitve zniža glede na obstoječo, a se začne nekaj prej kot po predlagani varianti.

 

 

 

 

Na drugi sliki pa je prikaz obdavčitve, če jo gledamo kot mejno, torej kot obdavčitev dodatnega prejemka. Ta je seveda višja kot obdavčitev celotne plače, ker je prvi del plače obdavčen precej manj in zato je skupna obdavčitev plač tudi manjša. Po trenutno veljavni zakonodaji je že pri 2.000 evrov bruto plače, dodatni neto prejemek skupaj obdavčen s 100 %, kar se potem dviguje vse do skoraj 200 %. Po predlagani uvedbi kapice, bi bil dodatni dohodek najprej obdavčen celo manj, nato pa po 100 %. Po alternativni varianti pa je obdavčitev nekje vmes, le da se zniža že nekaj prej in zajame dodatnih deset tisoč ljudi s plačo med 4,7 do 6.000 evrov bruto mesečno.

 

 



 

Povzetek

 

Obstoječi predlog vzpostavitve socialne kapice v višini 6 tisoč evrov prinaša torej davčno razbremenitev podjetij in posameznikov za okoli 135 milijonov evrov letno (upoštevaje trenutno višino plač), a samo za deset tisoč najbolje plačanih ljudi v državi. Glede na ozek krog prejemnikov ugodnosti in tudi dvig neto prejemkov v najvišjih razredih bi bilo vredno razmisliti o varianti, da bi socialno kapico (omejitev plačevanja prispevkov) postavili sicer nižje, a samo za prispevke, ki jih plačujejo podjetja. Finančni učinek za državo bi bil enak, bi pa povečali obseg upravičencev do teh ugodnosti. Predvsem pa bi s tem znižali predvsem stroške dela za podjetja, kar je najbrž osnovni namen predlaganih sprememb in ne tudi avtomatično dvigali najvišje neto prejemke zgornjega odstotka zaposlenih. Kjer pa bi podjetja ocenila, da je to smiselno, pa imajo še vedno možnost, da dvignejo bruto plačo in del ugodnosti namenijo tudi zaposlenim.

 

Ta alternativna varianta seveda izhaja iz predpostavke, da ima država resen namen znižati obdavčitve najvišjih prejemkov. Te obdavčitve so res zelo visoke, a bo verjetno vseeno potekala ostra razprava, čee je ta popravek res nujen. Kot rečeno, ima tako visoke prejemke samo relativno ozek krog ljudi, ki pač drugih (davčno ugodnejših) načinov izplačevanja dohodka nima in so to prisiljena plačati. Mogoče bo sicer predlagana davčna razbremenitev pripeljala v državo kake prejemnike višjih dohodkov, ki jih danes izplačujejo kje drugje ali na kak drug način. To bo povrnilo nekaj izgube javno-finančnih prilivov, čeprav verjetno zelo malo od izpadlih 135 milijonov evrov po trenutnem predlogu. Zanimivo pri tem je, kako bi bili še pred letom, v času proračunskega presežka, zelo kritični do izpada teh sredstev. Danes, ko se srečujemo z milijardnimi primanjkljaji, pa mogoče o tej številki sploh ne bomo nič brali. Oktobra lani, ko je svet za debirokratizacijo predstavil prve predloge, se s temi "malenkostmi" (javno-finančnimi učinki) sploh ni ukvarjal.

 

Dodamo lahko še, da pa ta predlog seveda nima kakšne povezave s sicer vsekakor dobrodošlimi ukrepi za odpravljanje administrativnih ovir. Gre samo za predlog drugačne obdavčitve dohodkov, ki postopkov ne poenostavljajo (nekoliko jih bodo celo zapletli). Zakaj je potrebno, da ga "vrivamo" v ta paket sprememb, pa je že drugo vprašanje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.579
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.579
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.352
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.708
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.015
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.611
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.081
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 901