Razkrivamo

Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače

Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada minuli četrtek že obravnavala in na naslednji seji ta teden naj bi razpravo nadaljevali. Med predlogi je eden najbolj odmevnih seveda predlog uvedbe "socialne kapice", torej omejitve plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom plače.

15.03.2021 06:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   socialna kapica   plače   predlog   obdavčitev   Slovenija   EU

Predlog vzpostavitve socialne kapice v višini 6.000 evrov prinaša torej davčno razbremenitev podjetij in posameznikov za okoli 135 milijonov evrov letno, a samo za deset tisoč najbolje plačanih ljudi v državi.

Takšen predlog se je v zadnjih letih pojavljal že velikokrat, a nikoli ni prišel do faze potrditve. Kljub močnemu zavzemanju s strani gospodarstva so očitki o uvajanju davčnih ugodnostih za najbogatejše prevladali in zato takšnega predloga do sedaj ni upala sprejeti še nobena vlada. Glede na trenutno politično voljo na eni strani in glede na dejstvo, da trenutno denar in javno-finančne posledice niso kak poseben zadržek, obstaja precejšnja možnost, da bo predlog o uvedbi omejitev za plačevanje socialnih prispevkov tokrat sprejet. Ob tem je vsekakor potrebno poudariti, da so v Sloveniji najvišji prejemki resnično močno obdavčeni, precej več kot v večini držav Evropske unije (in še bolj izven EU). Pri plači nad okoli 4.500 evrov neto mesečno je potrebno za vsakih dodatnih 100 evrov "v žep" plačati še 200 evrov davčnih obveznosti (socialnih prispevkov in dohodnine). Zaradi tega so se redno pojavljali predlogi, da bi nad določenim zneskom, podobno kot to velja v večini držav EU plačevali samo še dohodnino (50 % od bruto zneska), ne pa več socialnih prispevkov za zdravstveno varstvo in pokojninsko zavarovanje. Kot argument se poleg primerljivosti z drugimi državami navaja tudi dejstvo, da zaradi dodatnih vplačil za pokojninsko zavarovanje vplačniki nimajo višjih pokojnin (te so navzgor omejene), seveda pa tudi nič večje pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

 

Takšne predloge so v zadnjih letih praviloma argumentirali tudi s poudarjanjem, kako je potrebno davčno razbremeniti strokovnjake, "inženirje", sposobne ljudi, ki nam zaradi tega uhajajo v tujino. To seveda ne drži, ker le redki mladi strokovnjaki prejemajo plače nad na primer 5.000 evrov bruto mesečno in še manj, zaradi davkov odhajajo v tujino. Za odhod so praviloma razlogi neustrezna in slabše plačana delovna mesta v primerjavi s priložnostmi v tujini. Visoke plače in obdavčitve, ki se s predlogom želijo znižati, se praviloma izplačujejo predvsem v menedžerskih krogih (no, kot beremo zadnje dni, tudi med zdravniki).

 

Res pa je, da si zaradi tega v manjših, zasebnih družbah visokih plač niti ne izplačujejo, ker imajo druge, davčno bolj ugodne možnosti  izplačil. V večjih družbah pa pač to dejstvo sprejmejo in ustrezno povišajo bruto plačo da dosežejo pričakovano neto izplačilo. Ko družba dosega deset in več milijonov evrov dobička, se ne želi obremenjevati z nekaj dodatnimi tisoči evrov davkov za ustrezno plačilo ključnih kadrov. Ti zaradi tega vsekakor ne bežijo v tujino, nedvomno pa posebej tuja podjetja iščejo poti za davčno optimiranje izplačil, tudi preko zaposlovanja v drugih davčnih okoljih.

 

Nasprotniki zniževanja davčnih obremenitev pa vidijo takšen predlog predvsem kot razbremenjevanje že danes najbolje plačani ljudi v državi (ki so po mnenju večine že tako previsoko nagrajeni), kar razumljivo povzroča nasprotovanje. Logičen je namreč zaključek, če teh davkov ne bodo plačali bogatejših, jih bo država zbrali pri ostalih davkoplačevalcih. Pomemben razlog nasprotovanju takšnim predlogom je bil vedno tudi izpad javnofinančnih prihodkov. Ker je to zelo občutljiva tema, si vlade in poslanci do sedaj tega niso upali uvesti.



Predlagana rešitev uvedbe socialne kapice

 

Na mizi je torej predlog, po katerem bi od plač nad 6.000 evrov bruto mesečno plačevali socialne prispevke samo do najvišje osnove 6.000 evrov, vsa izplačila nad tem pa bi bila davčno obremenjena s 50 % dohodnino. Če mora danes torej nekdo za vsakih 100 evrov dodatnega neto prejemka plačati državi še 200 evrov davščin, bi jih po novem "samo še" 100. Ljudi, ki danes prejemajo višji bruto prejemek od 6.000 na mesec in ki bi jim predlog povečal neto prejemek, je v Sloveniji dobrih 10.000. Skupaj je v Sloveniji sicer zaposlenih okoli milijon ljudi in predlog se torej nanaša na približno odstotek zaposlenih. Številka je okvirna, ker imamo zadnje podrobnejše podatke o strukturi dohodninskih zavezancev šele za leto 2018. Zgornja ocena in nadaljnji izračuni temeljijo na predpostavki, da so se v zadnjih dveh letih povečali prejemki v vseh dohodkovnih razredih podobno, z enakimi stopnjami rasti (trenutne plače so okoli 10 % višje kot v letu 2018).

 

Ta odstotek najbolje plačanih oseb danes od svojih prejemkov vplača v javne blagajne približno 700 milijonov evrov davščin (prispevkov in dohodnine) od sicer skupaj zbranih dobrih 9 milijard evrov (6-odstotni delež). Ne vem, ali je v tekstu predloga naveden tudi izpad prihodkov v javne blagajne, a po današnji strukturi bi to pomenilo okoli 135 milijonov izpada dohodkov na leto (s čemer se danes ob milijardnih primanjkljajih tako nihče posebej ne obremenjuje). Od tega bi ZPIZ izgubil 120 milijonov, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa 68 milijonov evrov. Na drugi strani pa bi bilo zaradi višje osnove več vplačane dohodnine (53 milijonov), torej povečanje prihodkov proračuna. To je neposredni učinek na dohodnino in prispevke, lahko pa znesek zmanjšamo še za kakšnih 10 milijonov, ker bo zaradi nižjih stroškov dela v podjetjih več dobička in posledično plačanega davka od dohodka pravnih oseb.

 

Ta izračun temelji na predpostavki, da se uvaja kapica (omejitev) za plačilo vseh prispevkov, torej prispevke iz plače (plačane s strani zaposlenega) ter na plačo (plačane s strani delodajalca). Predlog pomeni nižje stroške za delodajalce (okoli 80 milijonov učinka za podjetja na letnem nivoju) ter tudi višje prejemke za posameznike z bruto plačo višjo od 6.000 evrov mesečno (skupni znesek višjih prejemkov ljudi znaša okoli 55 milijonov evrov). Oseba z 10.000 evrov mesečne bruto plače bo tako dobila na leto približno 5.000 evrov več v žep, nekdo s 15.000 plače pa 11.000 dodatnih neto prejemkov v celem letu.

 

 

Alternativna varianta uvedbe socialne kapice

 

Tu pa je mogoče potrebno izpostaviti, da predlog uvedbe omejitev pri plačevanju socialnih prispevkov oziroma zelo visoke obdavčitve najvišjih plač izhaja iz cilja, da se podjetja razbremeni visokih stroškov zaposlovanja najbolj strokovnega kadra. Ker so seveda plače in vse pogodbe o plačah opredeljene z bruto zneski plač, bo pomemben del davčne razbremenitve šel tudi v višje neto plače in ne samo v razbremenjevanja stroškov dela.

 

S tega vidika bi bilo mogoče vseeno smiselno razmišljati o varianti, da bi za iste javno-finančne učinke (torej izpad 135 milijonov zbranih davčnih obveznosti) razbremenili samo delodajalce (če bo sprejeta ocena, da je takšen predlog potrebno uvesti). Da bi torej za teh 135 milijonov v celoti zmanjšali stroške dela v družbah, ki zaposlujejo in plačuje najvišji strokoven kader. S tem bi postala ta podjetja v večji meri "konkurenčnejša", kot bomo velikokrat brali v argumentaciji uvedbe takšnega predloga.

 

Takšna varianta bi podjetjem še vedno omogočala, da zaradi davčne razbremenitve, posamezniku plačo tudi povečajo in del učinka prenesejo tudi na zaposlene. A to bi bila to avtonomna odločitev podjetnika in zaposlenega in ne avtomatično povečanje neto prejemkov kot je predvideno v aktualnem predlogu. V predlogu, kot ga lahko razumemo na osnovi medijskih objav - konkretni predlogi zakonskih rešitev namreč niso znani. 

 

Če so se v nekem podjetju odločili, da direktorja nagradijo s 6.000 evrov neto mesečne plače, so pač določili bruto plačo v višini  12.100 evrov, da so dobili takšno neto izplačilo. S predlogom uvedbe socialne kapice, bo tak posameznik sedaj dobil na mesec 660 evrov večje neto izplačilo, dodatno pa bi se podjetju stroški dela znižali za 970 evrov (v konkretnem primeru bi država izgubila skupaj 1.630 evrov davčnih prilivov mesečno). V primeru vzpostavitve omejitve plačevanja prispevkov samo na bruto plače z mejo 4.700 evrov, pa bi takšno podjetje znižalo stroške za 1.200 evrov, neto prejemek posameznika pa bi bil enak. Seveda pa lahko podjetje takšnemu zaposlenemu potem dvigne plačo in del davčnih ugodnosti prenese nanj.

 

Takšen predlog nižje "kapice", a samo za prispevke, ki se plačujejo na plačo s strani delodajalca, bi zajel tudi večje število zaposlenih z višjimi plačami. Omenjenih 135 milijonov znižanih davčnih obveznosti bi se razporedil na širši krog ljudi (25.000) z višjimi prejemki in ne samo na 10.000 prejemnikov najvišjih plač. Namesto, da bi za 55 milijonov evrov povečali plače nekaj tisoč najbolje plačanim ljudem, bi ta znesek namenili za znižanje stroškov dela naslednjih deset tisoč ljudi na lestvici najvišjih dohodkov.

 

Razlike v višini obdavčitve so lepo vidne tudi iz naslednjih dveh slik, ki kažeta višino obdavčitve plač po obstoječih davčnih stopnjah, predlagano uvedbo kapice (rdeče) ter alternativni predlog (zeleno). Odstotki pomenijo skupni znesek vseh davčnih obveznosti (dohodnina in socialni prispevki) v primerjavi z neto izplačilom. 

 

Na prvi sliki je obdavčitev celotne plače (zneski bruto plač so na spodnji osi), ko se po obstoječi zakonodaji, davčna stopnja postopno povečuje (modra črta), medtem ko bi po predlagani varianti (rdeča) ostala na okoli 95 %. Po alternativni varianti (zelena) pa se dvigovanje obdavčitve zniža glede na obstoječo, a se začne nekaj prej kot po predlagani varianti.

 

 

 

 

Na drugi sliki pa je prikaz obdavčitve, če jo gledamo kot mejno, torej kot obdavčitev dodatnega prejemka. Ta je seveda višja kot obdavčitev celotne plače, ker je prvi del plače obdavčen precej manj in zato je skupna obdavčitev plač tudi manjša. Po trenutno veljavni zakonodaji je že pri 2.000 evrov bruto plače, dodatni neto prejemek skupaj obdavčen s 100 %, kar se potem dviguje vse do skoraj 200 %. Po predlagani uvedbi kapice, bi bil dodatni dohodek najprej obdavčen celo manj, nato pa po 100 %. Po alternativni varianti pa je obdavčitev nekje vmes, le da se zniža že nekaj prej in zajame dodatnih deset tisoč ljudi s plačo med 4,7 do 6.000 evrov bruto mesečno.

 

 



 

Povzetek

 

Obstoječi predlog vzpostavitve socialne kapice v višini 6 tisoč evrov prinaša torej davčno razbremenitev podjetij in posameznikov za okoli 135 milijonov evrov letno (upoštevaje trenutno višino plač), a samo za deset tisoč najbolje plačanih ljudi v državi. Glede na ozek krog prejemnikov ugodnosti in tudi dvig neto prejemkov v najvišjih razredih bi bilo vredno razmisliti o varianti, da bi socialno kapico (omejitev plačevanja prispevkov) postavili sicer nižje, a samo za prispevke, ki jih plačujejo podjetja. Finančni učinek za državo bi bil enak, bi pa povečali obseg upravičencev do teh ugodnosti. Predvsem pa bi s tem znižali predvsem stroške dela za podjetja, kar je najbrž osnovni namen predlaganih sprememb in ne tudi avtomatično dvigali najvišje neto prejemke zgornjega odstotka zaposlenih. Kjer pa bi podjetja ocenila, da je to smiselno, pa imajo še vedno možnost, da dvignejo bruto plačo in del ugodnosti namenijo tudi zaposlenim.

 

Ta alternativna varianta seveda izhaja iz predpostavke, da ima država resen namen znižati obdavčitve najvišjih prejemkov. Te obdavčitve so res zelo visoke, a bo verjetno vseeno potekala ostra razprava, čee je ta popravek res nujen. Kot rečeno, ima tako visoke prejemke samo relativno ozek krog ljudi, ki pač drugih (davčno ugodnejših) načinov izplačevanja dohodka nima in so to prisiljena plačati. Mogoče bo sicer predlagana davčna razbremenitev pripeljala v državo kake prejemnike višjih dohodkov, ki jih danes izplačujejo kje drugje ali na kak drug način. To bo povrnilo nekaj izgube javno-finančnih prilivov, čeprav verjetno zelo malo od izpadlih 135 milijonov evrov po trenutnem predlogu. Zanimivo pri tem je, kako bi bili še pred letom, v času proračunskega presežka, zelo kritični do izpada teh sredstev. Danes, ko se srečujemo z milijardnimi primanjkljaji, pa mogoče o tej številki sploh ne bomo nič brali. Oktobra lani, ko je svet za debirokratizacijo predstavil prve predloge, se s temi "malenkostmi" (javno-finančnimi učinki) sploh ni ukvarjal.

 

Dodamo lahko še, da pa ta predlog seveda nima kakšne povezave s sicer vsekakor dobrodošlimi ukrepi za odpravljanje administrativnih ovir. Gre samo za predlog drugačne obdavčitve dohodkov, ki postopkov ne poenostavljajo (nekoliko jih bodo celo zapletli). Zakaj je potrebno, da ga "vrivamo" v ta paket sprememb, pa je že drugo vprašanje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
4
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.556
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.713
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.619
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.280
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.280
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.380
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.036
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 779
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.209