Razkrivamo

Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače

Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada minuli četrtek že obravnavala in na naslednji seji ta teden naj bi razpravo nadaljevali. Med predlogi je eden najbolj odmevnih seveda predlog uvedbe "socialne kapice", torej omejitve plačevanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom plače.

15.03.2021 06:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   socialna kapica   plače   predlog   obdavčitev   Slovenija   EU

Predlog vzpostavitve socialne kapice v višini 6.000 evrov prinaša torej davčno razbremenitev podjetij in posameznikov za okoli 135 milijonov evrov letno, a samo za deset tisoč najbolje plačanih ljudi v državi.

Takšen predlog se je v zadnjih letih pojavljal že velikokrat, a nikoli ni prišel do faze potrditve. Kljub močnemu zavzemanju s strani gospodarstva so očitki o uvajanju davčnih ugodnostih za najbogatejše prevladali in zato takšnega predloga do sedaj ni upala sprejeti še nobena vlada. Glede na trenutno politično voljo na eni strani in glede na dejstvo, da trenutno denar in javno-finančne posledice niso kak poseben zadržek, obstaja precejšnja možnost, da bo predlog o uvedbi omejitev za plačevanje socialnih prispevkov tokrat sprejet. Ob tem je vsekakor potrebno poudariti, da so v Sloveniji najvišji prejemki resnično močno obdavčeni, precej več kot v večini držav Evropske unije (in še bolj izven EU). Pri plači nad okoli 4.500 evrov neto mesečno je potrebno za vsakih dodatnih 100 evrov "v žep" plačati še 200 evrov davčnih obveznosti (socialnih prispevkov in dohodnine). Zaradi tega so se redno pojavljali predlogi, da bi nad določenim zneskom, podobno kot to velja v večini držav EU plačevali samo še dohodnino (50 % od bruto zneska), ne pa več socialnih prispevkov za zdravstveno varstvo in pokojninsko zavarovanje. Kot argument se poleg primerljivosti z drugimi državami navaja tudi dejstvo, da zaradi dodatnih vplačil za pokojninsko zavarovanje vplačniki nimajo višjih pokojnin (te so navzgor omejene), seveda pa tudi nič večje pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

 

Takšne predloge so v zadnjih letih praviloma argumentirali tudi s poudarjanjem, kako je potrebno davčno razbremeniti strokovnjake, "inženirje", sposobne ljudi, ki nam zaradi tega uhajajo v tujino. To seveda ne drži, ker le redki mladi strokovnjaki prejemajo plače nad na primer 5.000 evrov bruto mesečno in še manj, zaradi davkov odhajajo v tujino. Za odhod so praviloma razlogi neustrezna in slabše plačana delovna mesta v primerjavi s priložnostmi v tujini. Visoke plače in obdavčitve, ki se s predlogom želijo znižati, se praviloma izplačujejo predvsem v menedžerskih krogih (no, kot beremo zadnje dni, tudi med zdravniki).

 

Res pa je, da si zaradi tega v manjših, zasebnih družbah visokih plač niti ne izplačujejo, ker imajo druge, davčno bolj ugodne možnosti  izplačil. V večjih družbah pa pač to dejstvo sprejmejo in ustrezno povišajo bruto plačo da dosežejo pričakovano neto izplačilo. Ko družba dosega deset in več milijonov evrov dobička, se ne želi obremenjevati z nekaj dodatnimi tisoči evrov davkov za ustrezno plačilo ključnih kadrov. Ti zaradi tega vsekakor ne bežijo v tujino, nedvomno pa posebej tuja podjetja iščejo poti za davčno optimiranje izplačil, tudi preko zaposlovanja v drugih davčnih okoljih.

 

Nasprotniki zniževanja davčnih obremenitev pa vidijo takšen predlog predvsem kot razbremenjevanje že danes najbolje plačani ljudi v državi (ki so po mnenju večine že tako previsoko nagrajeni), kar razumljivo povzroča nasprotovanje. Logičen je namreč zaključek, če teh davkov ne bodo plačali bogatejših, jih bo država zbrali pri ostalih davkoplačevalcih. Pomemben razlog nasprotovanju takšnim predlogom je bil vedno tudi izpad javnofinančnih prihodkov. Ker je to zelo občutljiva tema, si vlade in poslanci do sedaj tega niso upali uvesti.



Predlagana rešitev uvedbe socialne kapice

 

Na mizi je torej predlog, po katerem bi od plač nad 6.000 evrov bruto mesečno plačevali socialne prispevke samo do najvišje osnove 6.000 evrov, vsa izplačila nad tem pa bi bila davčno obremenjena s 50 % dohodnino. Če mora danes torej nekdo za vsakih 100 evrov dodatnega neto prejemka plačati državi še 200 evrov davščin, bi jih po novem "samo še" 100. Ljudi, ki danes prejemajo višji bruto prejemek od 6.000 na mesec in ki bi jim predlog povečal neto prejemek, je v Sloveniji dobrih 10.000. Skupaj je v Sloveniji sicer zaposlenih okoli milijon ljudi in predlog se torej nanaša na približno odstotek zaposlenih. Številka je okvirna, ker imamo zadnje podrobnejše podatke o strukturi dohodninskih zavezancev šele za leto 2018. Zgornja ocena in nadaljnji izračuni temeljijo na predpostavki, da so se v zadnjih dveh letih povečali prejemki v vseh dohodkovnih razredih podobno, z enakimi stopnjami rasti (trenutne plače so okoli 10 % višje kot v letu 2018).

 

Ta odstotek najbolje plačanih oseb danes od svojih prejemkov vplača v javne blagajne približno 700 milijonov evrov davščin (prispevkov in dohodnine) od sicer skupaj zbranih dobrih 9 milijard evrov (6-odstotni delež). Ne vem, ali je v tekstu predloga naveden tudi izpad prihodkov v javne blagajne, a po današnji strukturi bi to pomenilo okoli 135 milijonov izpada dohodkov na leto (s čemer se danes ob milijardnih primanjkljajih tako nihče posebej ne obremenjuje). Od tega bi ZPIZ izgubil 120 milijonov, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa 68 milijonov evrov. Na drugi strani pa bi bilo zaradi višje osnove več vplačane dohodnine (53 milijonov), torej povečanje prihodkov proračuna. To je neposredni učinek na dohodnino in prispevke, lahko pa znesek zmanjšamo še za kakšnih 10 milijonov, ker bo zaradi nižjih stroškov dela v podjetjih več dobička in posledično plačanega davka od dohodka pravnih oseb.

 

Ta izračun temelji na predpostavki, da se uvaja kapica (omejitev) za plačilo vseh prispevkov, torej prispevke iz plače (plačane s strani zaposlenega) ter na plačo (plačane s strani delodajalca). Predlog pomeni nižje stroške za delodajalce (okoli 80 milijonov učinka za podjetja na letnem nivoju) ter tudi višje prejemke za posameznike z bruto plačo višjo od 6.000 evrov mesečno (skupni znesek višjih prejemkov ljudi znaša okoli 55 milijonov evrov). Oseba z 10.000 evrov mesečne bruto plače bo tako dobila na leto približno 5.000 evrov več v žep, nekdo s 15.000 plače pa 11.000 dodatnih neto prejemkov v celem letu.

 

 

Alternativna varianta uvedbe socialne kapice

 

Tu pa je mogoče potrebno izpostaviti, da predlog uvedbe omejitev pri plačevanju socialnih prispevkov oziroma zelo visoke obdavčitve najvišjih plač izhaja iz cilja, da se podjetja razbremeni visokih stroškov zaposlovanja najbolj strokovnega kadra. Ker so seveda plače in vse pogodbe o plačah opredeljene z bruto zneski plač, bo pomemben del davčne razbremenitve šel tudi v višje neto plače in ne samo v razbremenjevanja stroškov dela.

 

S tega vidika bi bilo mogoče vseeno smiselno razmišljati o varianti, da bi za iste javno-finančne učinke (torej izpad 135 milijonov zbranih davčnih obveznosti) razbremenili samo delodajalce (če bo sprejeta ocena, da je takšen predlog potrebno uvesti). Da bi torej za teh 135 milijonov v celoti zmanjšali stroške dela v družbah, ki zaposlujejo in plačuje najvišji strokoven kader. S tem bi postala ta podjetja v večji meri "konkurenčnejša", kot bomo velikokrat brali v argumentaciji uvedbe takšnega predloga.

 

Takšna varianta bi podjetjem še vedno omogočala, da zaradi davčne razbremenitve, posamezniku plačo tudi povečajo in del učinka prenesejo tudi na zaposlene. A to bi bila to avtonomna odločitev podjetnika in zaposlenega in ne avtomatično povečanje neto prejemkov kot je predvideno v aktualnem predlogu. V predlogu, kot ga lahko razumemo na osnovi medijskih objav - konkretni predlogi zakonskih rešitev namreč niso znani. 

 

Če so se v nekem podjetju odločili, da direktorja nagradijo s 6.000 evrov neto mesečne plače, so pač določili bruto plačo v višini  12.100 evrov, da so dobili takšno neto izplačilo. S predlogom uvedbe socialne kapice, bo tak posameznik sedaj dobil na mesec 660 evrov večje neto izplačilo, dodatno pa bi se podjetju stroški dela znižali za 970 evrov (v konkretnem primeru bi država izgubila skupaj 1.630 evrov davčnih prilivov mesečno). V primeru vzpostavitve omejitve plačevanja prispevkov samo na bruto plače z mejo 4.700 evrov, pa bi takšno podjetje znižalo stroške za 1.200 evrov, neto prejemek posameznika pa bi bil enak. Seveda pa lahko podjetje takšnemu zaposlenemu potem dvigne plačo in del davčnih ugodnosti prenese nanj.

 

Takšen predlog nižje "kapice", a samo za prispevke, ki se plačujejo na plačo s strani delodajalca, bi zajel tudi večje število zaposlenih z višjimi plačami. Omenjenih 135 milijonov znižanih davčnih obveznosti bi se razporedil na širši krog ljudi (25.000) z višjimi prejemki in ne samo na 10.000 prejemnikov najvišjih plač. Namesto, da bi za 55 milijonov evrov povečali plače nekaj tisoč najbolje plačanim ljudem, bi ta znesek namenili za znižanje stroškov dela naslednjih deset tisoč ljudi na lestvici najvišjih dohodkov.

 

Razlike v višini obdavčitve so lepo vidne tudi iz naslednjih dveh slik, ki kažeta višino obdavčitve plač po obstoječih davčnih stopnjah, predlagano uvedbo kapice (rdeče) ter alternativni predlog (zeleno). Odstotki pomenijo skupni znesek vseh davčnih obveznosti (dohodnina in socialni prispevki) v primerjavi z neto izplačilom. 

 

Na prvi sliki je obdavčitev celotne plače (zneski bruto plač so na spodnji osi), ko se po obstoječi zakonodaji, davčna stopnja postopno povečuje (modra črta), medtem ko bi po predlagani varianti (rdeča) ostala na okoli 95 %. Po alternativni varianti (zelena) pa se dvigovanje obdavčitve zniža glede na obstoječo, a se začne nekaj prej kot po predlagani varianti.

 

 

 

 

Na drugi sliki pa je prikaz obdavčitve, če jo gledamo kot mejno, torej kot obdavčitev dodatnega prejemka. Ta je seveda višja kot obdavčitev celotne plače, ker je prvi del plače obdavčen precej manj in zato je skupna obdavčitev plač tudi manjša. Po trenutno veljavni zakonodaji je že pri 2.000 evrov bruto plače, dodatni neto prejemek skupaj obdavčen s 100 %, kar se potem dviguje vse do skoraj 200 %. Po predlagani uvedbi kapice, bi bil dodatni dohodek najprej obdavčen celo manj, nato pa po 100 %. Po alternativni varianti pa je obdavčitev nekje vmes, le da se zniža že nekaj prej in zajame dodatnih deset tisoč ljudi s plačo med 4,7 do 6.000 evrov bruto mesečno.

 

 



 

Povzetek

 

Obstoječi predlog vzpostavitve socialne kapice v višini 6 tisoč evrov prinaša torej davčno razbremenitev podjetij in posameznikov za okoli 135 milijonov evrov letno (upoštevaje trenutno višino plač), a samo za deset tisoč najbolje plačanih ljudi v državi. Glede na ozek krog prejemnikov ugodnosti in tudi dvig neto prejemkov v najvišjih razredih bi bilo vredno razmisliti o varianti, da bi socialno kapico (omejitev plačevanja prispevkov) postavili sicer nižje, a samo za prispevke, ki jih plačujejo podjetja. Finančni učinek za državo bi bil enak, bi pa povečali obseg upravičencev do teh ugodnosti. Predvsem pa bi s tem znižali predvsem stroške dela za podjetja, kar je najbrž osnovni namen predlaganih sprememb in ne tudi avtomatično dvigali najvišje neto prejemke zgornjega odstotka zaposlenih. Kjer pa bi podjetja ocenila, da je to smiselno, pa imajo še vedno možnost, da dvignejo bruto plačo in del ugodnosti namenijo tudi zaposlenim.

 

Ta alternativna varianta seveda izhaja iz predpostavke, da ima država resen namen znižati obdavčitve najvišjih prejemkov. Te obdavčitve so res zelo visoke, a bo verjetno vseeno potekala ostra razprava, čee je ta popravek res nujen. Kot rečeno, ima tako visoke prejemke samo relativno ozek krog ljudi, ki pač drugih (davčno ugodnejših) načinov izplačevanja dohodka nima in so to prisiljena plačati. Mogoče bo sicer predlagana davčna razbremenitev pripeljala v državo kake prejemnike višjih dohodkov, ki jih danes izplačujejo kje drugje ali na kak drug način. To bo povrnilo nekaj izgube javno-finančnih prilivov, čeprav verjetno zelo malo od izpadlih 135 milijonov evrov po trenutnem predlogu. Zanimivo pri tem je, kako bi bili še pred letom, v času proračunskega presežka, zelo kritični do izpada teh sredstev. Danes, ko se srečujemo z milijardnimi primanjkljaji, pa mogoče o tej številki sploh ne bomo nič brali. Oktobra lani, ko je svet za debirokratizacijo predstavil prve predloge, se s temi "malenkostmi" (javno-finančnimi učinki) sploh ni ukvarjal.

 

Dodamo lahko še, da pa ta predlog seveda nima kakšne povezave s sicer vsekakor dobrodošlimi ukrepi za odpravljanje administrativnih ovir. Gre samo za predlog drugačne obdavčitve dohodkov, ki postopkov ne poenostavljajo (nekoliko jih bodo celo zapletli). Zakaj je potrebno, da ga "vrivamo" v ta paket sprememb, pa je že drugo vprašanje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.820
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.604
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.278
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.267
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.116
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 847
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 828
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 514
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985