Razkrivamo

Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom

Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ponudbe za sklenitev zavezništva proti Hitlerjevi Nemčiji. Manj kot pol leta pred nacistično invazijo na Poljsko je Sovjetska zveza poskušala na svojo stran pridobiti obe zahodni velesili, vendar so bili Angleži nenaklonjeni povezovanju s Stalinom, Francija pa se je utapljala v notranjepolitični nestabilnosti. Potem, ko je bil še zadnjič zavrnjen, se je Stalin dokončno obrnil na Hitlerja in 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi podpisan nemško-sovjetski Pakt o nenapadanju, ki je Hitlerju omogočil začetek 2. svetovne vojne ...

19.03.2021 22:30
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Nemčija   Velika Britanija   Francija   Sovjetska zveza   Stalin   Hitler   Churchill   Molotov   Ribbentrop   Moskva   pakt

Zgodovinski dokumenti nesporno kažejo na to, da si je Stalin bolj kot s Hitlerjem želel zavezništva z Veliko Britanijo in Francijo. Se danes zgodovina ponavlja, ko imamo pred očmi politiko Evropske unije do Putinove Rusije?

Kljub francosko-britanski vojni napovedi Nemčiji 3. septembra 1939 sta britanska in francoska vlada upali, da se njunim armadam ne bo treba dejansko spopasti z nemškimi silami. Obstajala so jasna znamenja, da ne Velika Britanija ne Francija nista ničesar pomembnega storili, kar bi pomagalo njuni formalni zaveznici Poljski. To ni bilo presenetljivo, kajti pred enim letom so zahodne sile sodelovale pri osvojitvi dela Češkoslovaške, katero je britanski premier Neville Chamberlain opisal kot "daljno deželo", za katero se ne splača boriti. Chamberlain je imel podobne občutke tudi pri Poljski, ki je navsezadnje s Češkoslovaško delila južno mejo. V poskusu, da bi pomirili nenasitnega Hitlerja, sta se angleška in francoska vlada trudili po najboljših močeh, da bi iztisnili iz Poljske koncesije, kot sta pred tem storili s Čehi (1). Toda Varšava je to odklonila. Šele takrat, 25. avgusta 1939, sta Velika Britanija in Francija nejevoljno izrazili pripravljenost boriti se; to je bila v vsakem primeru simbolična gesta, kar bo Poljska kmalu ugotovila. Neposredni konservativni član parlamenta Robert Boothby je v intervjuju izjavil: "V vojno smo šli, da bi branili Poljsko. Pri tem nismo naredili ničesar, da bi ji pomagali. Nikoli nismo dvignili niti prsta." (2)

 

Iz zgodovinskih razlogov je morda pomembno priznati, da je sovjetski diktator Josef Stalin odločno predlagal Veliki Britaniji in Franciji pogajanja že 18 mesecev pred začetkom druge svetovne vojne. Manj kot teden po Hitlerjevi nasilni priključitvi nevtralne Avstrije, ki je vznemirila Kremelj, Zahod pa se je z njo mirno sprijaznil, je Stalin 18. marca 1938 predlagal, da bi se Britanija in Francija pridružila ZSSR na konferenci o krepitvi kolektivne varnosti (3). Ta ponudba, potencialna predhodnica francosko-britansko-ruske zveze, naperjene proti Hitlerju, je bila zavrnjena. Chamberlain je hotel nadaljevati s svojo pomirjevalno strategijo, medtem ko se je Francija opotekala iz ene politične krize v drugo.

 

 

Churchill je na pogovore k Stalinu poslal tretjerazrednega diplomata, ki je v Moskvo potoval z - ladjo.

 

 

Šest mesecev pozneje, 30. septembra 1938, so bili Rusi očitno ponižani, ko niso prejeli vabila na Münchensko konferenco, na kateri sta angleška in francoska vlada sodelovali s fašističnima diktaturama, Nemčijo in Italijo, ter izdali Češkoslovaško. Čehi so izgubili 28.500 km2 ozemlja (za primerjavo: to je skoraj za poldrugo Slovenijo. op. uredn.), vključno z dobro utrjenimi predeli ob zahodnih mejah. Čeških diplomatov niso niti povabili v München, kajti Hitlerju so ugodili v vsem, kar je zahteval.

 

 

Nesojeno zavezništvo z "boljševiki"

 

Nekaj tednov po nemški okupaciji Češkoslovaške in kljub naraščajočim dvomom o namenih Zahoda, se je Stalin spet obrnil na francosko-britansko vlado. Šestnajstega aprila 1939 je poslal formalno pobudo, trojni vojaški pakt z jasnim namenom odvrniti nacistično agresijo (4). Stalinov diplomatski predlog je zrcalna slika dogovora pred prvo svetovno vojno, v katerem so se Velika Britanija, Francija in Rusija povezale v zavezništvu, usmerjenem proti Nemčiji in avstro-ogrskemu imperiju. Če bi bil Stalinov predlog sprejet, bi lahko spremenil tok zgodovine, kajti taka zveza bi že od samega začetka zagotovila, da bi Hitler v primeru konflikta doživljal nočno moro vojne na dveh frontah. Ta končna ponudba zavezništva z Zahodom je bila grobo zavrnjena, saj so zlasti Britanci Moskvo obravnavali omalovažujoče. V britanski vladi so bila med konservativci precej razširjena močna protiboljševistična čustva, tudi pri samem Chamberlainu. Tri tedne pred Stalinovim predlogom je Chamberlain 26. marca 1939 pisal svoji sestri Idi:

 

"Moram priznati kar najgloblje nezaupanje do Rusije. Ne verjamem, da je sposobna izvesti učinkovito ofenzivo, celo če bi jo želela. Ne zaupam njenim motivom, za katere se mi zdi, da imajo malo skupnega z našimi idejami o svobodi, zanima jo le, kako bi vse dobila pod kontrolo." (5) 

 

Ruska sumničenja so se pokazala kot upravičena – zahodne demokracije bi bile vesele, če bi videle medsebojni spopad Sovjetske zveze in nacistične Nemčije. Chamberlain je 27. maja 1939 privolil v diplomatsko misijo v Kremelj, ki bi se z Rusijo pogajala o skromni medsebojni pomoči. Namesto da bi jo vodila pomembna osebnost, na primer lord Halifax ali Anthony Eden, je Chamberlain določil neznanega uradnika v Foreign Office, moža po imenu William Strang. Za povrh je bil Strang goreč antiboljševik in tajni član pronacističnega Angleško-nemškega prijateljstva. Za Sovjete je bil Strangov prihod preračunana namerna žalitev. Britanci so se sicer 20. julija 1939 strinjali, da bodo začeli z vojaškimi razgovori z Moskvo, toda to se je izkazalo kot nezavezujoča gesta, ki ni vodila nikamor.

 

 

Nasmejani novi zavezniki: Ribbentrop (levo), Stalin in njegov prvi diplomat Molotov (desno).

 

 

Raje kot da bi leteli iz Londona v rusko prestolnico, kar bi trajalo nekaj ur, je britanska misija potovala s počasno tovorno ladjo, ki je prispela po šestih dneh (6). Omenjeni dokaz, ki je nesporen in so ga že predhodno dokumentirali zgodovinarji, kaže, da bi bil Stalin raje sklenil zvezo z Britanijo in s Francijo kot z nacistično Nemčijo. Ker so ga ignorirali, je bil prisiljen, da se je dokončno obrnil na Hitlerja in 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi sklenjen nemško-sovjetski pakt o nenapadanju. Podpisala sta ga oba zunanja ministra, Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Molotov.

 

 

Resolucija z napako

 

Osemdeset let po začetku sovražnosti je Evropska unija septembra 2019 v Evropskem parlamentu sprejela resolucijo, v kateri so zvrnili vso krivdo na Sovjete in naciste, ker so "utrli pot za izbruh druge svetovne vojne", in se, ironično, opozarja na "izkrivljanje zgodovinskih dejstev". (7) V EU resoluciji niso omenjeni Stalinovi večkratni poskusi, da bi formiral novo trojno zvezo z Zahodom, ki bi obkolila Hitlerja. Zahodne sile si bi v resnici morale deliti znaten del krivde za izbruh vojne. Poleg tega bi lahko Francija in Britanija kadarkoli v letih od 1933 do 1938 zlomili nacistično diktaturo, saj je bil Hitler takrat še ranljiv, njegova vojaška moč pa skromna. 

 

Še septembra 1938 je nemški generalštab odkrito povedal Hitlerju, da Wehrmacht ni dovolj močan, da bi se boril v evropski vojni. Vendar Zahod ni zares želel strmoglaviti Hitlerja, ker je imela Velika Britanija globoko zakoreninjene finančne povezave z nacističnim režimom, kajti konec tridesetih letih je bil tretji rajh za London glavni trgovski partner (8). Britanci in Francozi so bili v veliki meri odgovorni za lažno vojno po septembru 1939, med katero je prevladujoče hotenje ostalo enako: da bi bila po poljskem porazu Hitlerjeva naslednja poteza proti vzhodu napad na ZSSR, zahodne Evrope pa se ne bi dotaknil. Konservativni poslanec Boothby se je spomnil v mesecih po nemški invaziji Poljske:

 

"Svoja vojna prizadevanja smo omejili na odmetavanje letakov na nemško ljudstvo, s katerimi smo jim dopovedovali, da je bil začetek vojne slaba ideja in škoda, da so jo začeli. In da bi se morda lahko pomirili."

 

V obdobju lažne vojne so ameriški poslovneži kot James D. Mooney, vodilni za prekomorske operacije General Motorsa, tudi v nacistični Nemčiji, poskušal prepričati Britance in Nemce, naj rešijo svoj konflikt, v upanju, da bodo potisnili Hitlerja v napad na sovjetsko Rusijo. Mooney, ki se je v preteklosti srečal z visokimi nacisti in prejel odlikovanje od samega Hitlerja, je ponovno videl diktatorja marca 1940. Mooney ga je pozval, naj ohrani mir v zahodni Evropi. Dodatno je sporočil Hitlerju, da "imajo Američani razumevanje za nemško stališče glede vprašanja življenjskega prostora" (9). To je pomenilo, da Washingtona ne bi motilo, če bi se Nemčija odločila za širitev proti vzhodu. Joseph Kennedy, ameriški veleposlanik v Britaniji in oče Johna F. Kennedyja, si je prav tako prizadeval prepričati Berlin in London, naj razrešita njune razlike. Ti poskusi niso uspeli, ker so v zgodnjem poletju 1940 Nemci udarili proti zahodu in si zagotovili vrsto rutinskih vojaških zmag. 

 

Ko je Amerika decembra 1941 vstopila v vojno kot nasprotnica državam osi, so v Washingtonu prevladovali mešani občutki (10). Za boj proti osovraženim Japoncem je bilo le malo neodločnosti, v ameriški prestolnici je bilo čutiti nelagodje zaradi njihove zveze z ZSSR, ideološko sovražnico. Med nadaljevanjem vojne je to neugodje samo še naraščalo.

 

_________________

Opombe:

 

(1) Donald J. Goodspeed, The German Wars (Random House Value Publishing, 2nd edition, 3. april 1985) stran 326

 

(2) Paul Beston, The Great Documentary, The World at War, a 1973 series, City Journal, Pomlad 2016

 

(3) Goodspeed, The German Wars, stran 315

 

(4) Ibid., stran 323

 

(5) John Simkin, Nazi-Soviet Pact, Spartacus Educational, September 1997 (posodobljeno januarja 2020)

 

(6) Goodspeed, The German Wars, stran 324

 

(7) European Parliament, Importance of European remembrance for the future of Europe, 19. september 2019

 

(8) Guido Giacomo Preparata, Conjuring Hitler: How Britain and America Made the Third Reich (Pluto Press; Illustrated edition, 20. maj 2005) stran 224

 

(9) Jacques R. Pauwels, Profits über Alles! American Corporations and Hitler, Global Research, 7. junij 2019

 

(10) Noam Chomsky, Hegemony or Survival: America’s Quest for Global Dominance (Penguin, 1. januar 2004) stran 69

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
0
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.969
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.000
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 941
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.834
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472