Razkrivamo

Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom

Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ponudbe za sklenitev zavezništva proti Hitlerjevi Nemčiji. Manj kot pol leta pred nacistično invazijo na Poljsko je Sovjetska zveza poskušala na svojo stran pridobiti obe zahodni velesili, vendar so bili Angleži nenaklonjeni povezovanju s Stalinom, Francija pa se je utapljala v notranjepolitični nestabilnosti. Potem, ko je bil še zadnjič zavrnjen, se je Stalin dokončno obrnil na Hitlerja in 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi podpisan nemško-sovjetski Pakt o nenapadanju, ki je Hitlerju omogočil začetek 2. svetovne vojne ...

19.03.2021 22:30
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Nemčija   Velika Britanija   Francija   Sovjetska zveza   Stalin   Hitler   Churchill   Molotov   Ribbentrop   Moskva   pakt

Zgodovinski dokumenti nesporno kažejo na to, da si je Stalin bolj kot s Hitlerjem želel zavezništva z Veliko Britanijo in Francijo. Se danes zgodovina ponavlja, ko imamo pred očmi politiko Evropske unije do Putinove Rusije?

Kljub francosko-britanski vojni napovedi Nemčiji 3. septembra 1939 sta britanska in francoska vlada upali, da se njunim armadam ne bo treba dejansko spopasti z nemškimi silami. Obstajala so jasna znamenja, da ne Velika Britanija ne Francija nista ničesar pomembnega storili, kar bi pomagalo njuni formalni zaveznici Poljski. To ni bilo presenetljivo, kajti pred enim letom so zahodne sile sodelovale pri osvojitvi dela Češkoslovaške, katero je britanski premier Neville Chamberlain opisal kot "daljno deželo", za katero se ne splača boriti. Chamberlain je imel podobne občutke tudi pri Poljski, ki je navsezadnje s Češkoslovaško delila južno mejo. V poskusu, da bi pomirili nenasitnega Hitlerja, sta se angleška in francoska vlada trudili po najboljših močeh, da bi iztisnili iz Poljske koncesije, kot sta pred tem storili s Čehi (1). Toda Varšava je to odklonila. Šele takrat, 25. avgusta 1939, sta Velika Britanija in Francija nejevoljno izrazili pripravljenost boriti se; to je bila v vsakem primeru simbolična gesta, kar bo Poljska kmalu ugotovila. Neposredni konservativni član parlamenta Robert Boothby je v intervjuju izjavil: "V vojno smo šli, da bi branili Poljsko. Pri tem nismo naredili ničesar, da bi ji pomagali. Nikoli nismo dvignili niti prsta." (2)

 

Iz zgodovinskih razlogov je morda pomembno priznati, da je sovjetski diktator Josef Stalin odločno predlagal Veliki Britaniji in Franciji pogajanja že 18 mesecev pred začetkom druge svetovne vojne. Manj kot teden po Hitlerjevi nasilni priključitvi nevtralne Avstrije, ki je vznemirila Kremelj, Zahod pa se je z njo mirno sprijaznil, je Stalin 18. marca 1938 predlagal, da bi se Britanija in Francija pridružila ZSSR na konferenci o krepitvi kolektivne varnosti (3). Ta ponudba, potencialna predhodnica francosko-britansko-ruske zveze, naperjene proti Hitlerju, je bila zavrnjena. Chamberlain je hotel nadaljevati s svojo pomirjevalno strategijo, medtem ko se je Francija opotekala iz ene politične krize v drugo.

 

 

Churchill je na pogovore k Stalinu poslal tretjerazrednega diplomata, ki je v Moskvo potoval z - ladjo.

 

 

Šest mesecev pozneje, 30. septembra 1938, so bili Rusi očitno ponižani, ko niso prejeli vabila na Münchensko konferenco, na kateri sta angleška in francoska vlada sodelovali s fašističnima diktaturama, Nemčijo in Italijo, ter izdali Češkoslovaško. Čehi so izgubili 28.500 km2 ozemlja (za primerjavo: to je skoraj za poldrugo Slovenijo. op. uredn.), vključno z dobro utrjenimi predeli ob zahodnih mejah. Čeških diplomatov niso niti povabili v München, kajti Hitlerju so ugodili v vsem, kar je zahteval.

 

 

Nesojeno zavezništvo z "boljševiki"

 

Nekaj tednov po nemški okupaciji Češkoslovaške in kljub naraščajočim dvomom o namenih Zahoda, se je Stalin spet obrnil na francosko-britansko vlado. Šestnajstega aprila 1939 je poslal formalno pobudo, trojni vojaški pakt z jasnim namenom odvrniti nacistično agresijo (4). Stalinov diplomatski predlog je zrcalna slika dogovora pred prvo svetovno vojno, v katerem so se Velika Britanija, Francija in Rusija povezale v zavezništvu, usmerjenem proti Nemčiji in avstro-ogrskemu imperiju. Če bi bil Stalinov predlog sprejet, bi lahko spremenil tok zgodovine, kajti taka zveza bi že od samega začetka zagotovila, da bi Hitler v primeru konflikta doživljal nočno moro vojne na dveh frontah. Ta končna ponudba zavezništva z Zahodom je bila grobo zavrnjena, saj so zlasti Britanci Moskvo obravnavali omalovažujoče. V britanski vladi so bila med konservativci precej razširjena močna protiboljševistična čustva, tudi pri samem Chamberlainu. Tri tedne pred Stalinovim predlogom je Chamberlain 26. marca 1939 pisal svoji sestri Idi:

 

"Moram priznati kar najgloblje nezaupanje do Rusije. Ne verjamem, da je sposobna izvesti učinkovito ofenzivo, celo če bi jo želela. Ne zaupam njenim motivom, za katere se mi zdi, da imajo malo skupnega z našimi idejami o svobodi, zanima jo le, kako bi vse dobila pod kontrolo." (5) 

 

Ruska sumničenja so se pokazala kot upravičena – zahodne demokracije bi bile vesele, če bi videle medsebojni spopad Sovjetske zveze in nacistične Nemčije. Chamberlain je 27. maja 1939 privolil v diplomatsko misijo v Kremelj, ki bi se z Rusijo pogajala o skromni medsebojni pomoči. Namesto da bi jo vodila pomembna osebnost, na primer lord Halifax ali Anthony Eden, je Chamberlain določil neznanega uradnika v Foreign Office, moža po imenu William Strang. Za povrh je bil Strang goreč antiboljševik in tajni član pronacističnega Angleško-nemškega prijateljstva. Za Sovjete je bil Strangov prihod preračunana namerna žalitev. Britanci so se sicer 20. julija 1939 strinjali, da bodo začeli z vojaškimi razgovori z Moskvo, toda to se je izkazalo kot nezavezujoča gesta, ki ni vodila nikamor.

 

 

Nasmejani novi zavezniki: Ribbentrop (levo), Stalin in njegov prvi diplomat Molotov (desno).

 

 

Raje kot da bi leteli iz Londona v rusko prestolnico, kar bi trajalo nekaj ur, je britanska misija potovala s počasno tovorno ladjo, ki je prispela po šestih dneh (6). Omenjeni dokaz, ki je nesporen in so ga že predhodno dokumentirali zgodovinarji, kaže, da bi bil Stalin raje sklenil zvezo z Britanijo in s Francijo kot z nacistično Nemčijo. Ker so ga ignorirali, je bil prisiljen, da se je dokončno obrnil na Hitlerja in 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi sklenjen nemško-sovjetski pakt o nenapadanju. Podpisala sta ga oba zunanja ministra, Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Molotov.

 

 

Resolucija z napako

 

Osemdeset let po začetku sovražnosti je Evropska unija septembra 2019 v Evropskem parlamentu sprejela resolucijo, v kateri so zvrnili vso krivdo na Sovjete in naciste, ker so "utrli pot za izbruh druge svetovne vojne", in se, ironično, opozarja na "izkrivljanje zgodovinskih dejstev". (7) V EU resoluciji niso omenjeni Stalinovi večkratni poskusi, da bi formiral novo trojno zvezo z Zahodom, ki bi obkolila Hitlerja. Zahodne sile si bi v resnici morale deliti znaten del krivde za izbruh vojne. Poleg tega bi lahko Francija in Britanija kadarkoli v letih od 1933 do 1938 zlomili nacistično diktaturo, saj je bil Hitler takrat še ranljiv, njegova vojaška moč pa skromna. 

 

Še septembra 1938 je nemški generalštab odkrito povedal Hitlerju, da Wehrmacht ni dovolj močan, da bi se boril v evropski vojni. Vendar Zahod ni zares želel strmoglaviti Hitlerja, ker je imela Velika Britanija globoko zakoreninjene finančne povezave z nacističnim režimom, kajti konec tridesetih letih je bil tretji rajh za London glavni trgovski partner (8). Britanci in Francozi so bili v veliki meri odgovorni za lažno vojno po septembru 1939, med katero je prevladujoče hotenje ostalo enako: da bi bila po poljskem porazu Hitlerjeva naslednja poteza proti vzhodu napad na ZSSR, zahodne Evrope pa se ne bi dotaknil. Konservativni poslanec Boothby se je spomnil v mesecih po nemški invaziji Poljske:

 

"Svoja vojna prizadevanja smo omejili na odmetavanje letakov na nemško ljudstvo, s katerimi smo jim dopovedovali, da je bil začetek vojne slaba ideja in škoda, da so jo začeli. In da bi se morda lahko pomirili."

 

V obdobju lažne vojne so ameriški poslovneži kot James D. Mooney, vodilni za prekomorske operacije General Motorsa, tudi v nacistični Nemčiji, poskušal prepričati Britance in Nemce, naj rešijo svoj konflikt, v upanju, da bodo potisnili Hitlerja v napad na sovjetsko Rusijo. Mooney, ki se je v preteklosti srečal z visokimi nacisti in prejel odlikovanje od samega Hitlerja, je ponovno videl diktatorja marca 1940. Mooney ga je pozval, naj ohrani mir v zahodni Evropi. Dodatno je sporočil Hitlerju, da "imajo Američani razumevanje za nemško stališče glede vprašanja življenjskega prostora" (9). To je pomenilo, da Washingtona ne bi motilo, če bi se Nemčija odločila za širitev proti vzhodu. Joseph Kennedy, ameriški veleposlanik v Britaniji in oče Johna F. Kennedyja, si je prav tako prizadeval prepričati Berlin in London, naj razrešita njune razlike. Ti poskusi niso uspeli, ker so v zgodnjem poletju 1940 Nemci udarili proti zahodu in si zagotovili vrsto rutinskih vojaških zmag. 

 

Ko je Amerika decembra 1941 vstopila v vojno kot nasprotnica državam osi, so v Washingtonu prevladovali mešani občutki (10). Za boj proti osovraženim Japoncem je bilo le malo neodločnosti, v ameriški prestolnici je bilo čutiti nelagodje zaradi njihove zveze z ZSSR, ideološko sovražnico. Med nadaljevanjem vojne je to neugodje samo še naraščalo.

 

_________________

Opombe:

 

(1) Donald J. Goodspeed, The German Wars (Random House Value Publishing, 2nd edition, 3. april 1985) stran 326

 

(2) Paul Beston, The Great Documentary, The World at War, a 1973 series, City Journal, Pomlad 2016

 

(3) Goodspeed, The German Wars, stran 315

 

(4) Ibid., stran 323

 

(5) John Simkin, Nazi-Soviet Pact, Spartacus Educational, September 1997 (posodobljeno januarja 2020)

 

(6) Goodspeed, The German Wars, stran 324

 

(7) European Parliament, Importance of European remembrance for the future of Europe, 19. september 2019

 

(8) Guido Giacomo Preparata, Conjuring Hitler: How Britain and America Made the Third Reich (Pluto Press; Illustrated edition, 20. maj 2005) stran 224

 

(9) Jacques R. Pauwels, Profits über Alles! American Corporations and Hitler, Global Research, 7. junij 2019

 

(10) Noam Chomsky, Hegemony or Survival: America’s Quest for Global Dominance (Penguin, 1. januar 2004) stran 69

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
13
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.328
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.608
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.658
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.497
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.069
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.038
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 806
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 926
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 753