Razkrivamo

Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom

Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ponudbe za sklenitev zavezništva proti Hitlerjevi Nemčiji. Manj kot pol leta pred nacistično invazijo na Poljsko je Sovjetska zveza poskušala na svojo stran pridobiti obe zahodni velesili, vendar so bili Angleži nenaklonjeni povezovanju s Stalinom, Francija pa se je utapljala v notranjepolitični nestabilnosti. Potem, ko je bil še zadnjič zavrnjen, se je Stalin dokončno obrnil na Hitlerja in 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi podpisan nemško-sovjetski Pakt o nenapadanju, ki je Hitlerju omogočil začetek 2. svetovne vojne ...

19.03.2021 22:30
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Nemčija   Velika Britanija   Francija   Sovjetska zveza   Stalin   Hitler   Churchill   Molotov   Ribbentrop   Moskva   pakt

Zgodovinski dokumenti nesporno kažejo na to, da si je Stalin bolj kot s Hitlerjem želel zavezništva z Veliko Britanijo in Francijo. Se danes zgodovina ponavlja, ko imamo pred očmi politiko Evropske unije do Putinove Rusije?

Kljub francosko-britanski vojni napovedi Nemčiji 3. septembra 1939 sta britanska in francoska vlada upali, da se njunim armadam ne bo treba dejansko spopasti z nemškimi silami. Obstajala so jasna znamenja, da ne Velika Britanija ne Francija nista ničesar pomembnega storili, kar bi pomagalo njuni formalni zaveznici Poljski. To ni bilo presenetljivo, kajti pred enim letom so zahodne sile sodelovale pri osvojitvi dela Češkoslovaške, katero je britanski premier Neville Chamberlain opisal kot "daljno deželo", za katero se ne splača boriti. Chamberlain je imel podobne občutke tudi pri Poljski, ki je navsezadnje s Češkoslovaško delila južno mejo. V poskusu, da bi pomirili nenasitnega Hitlerja, sta se angleška in francoska vlada trudili po najboljših močeh, da bi iztisnili iz Poljske koncesije, kot sta pred tem storili s Čehi (1). Toda Varšava je to odklonila. Šele takrat, 25. avgusta 1939, sta Velika Britanija in Francija nejevoljno izrazili pripravljenost boriti se; to je bila v vsakem primeru simbolična gesta, kar bo Poljska kmalu ugotovila. Neposredni konservativni član parlamenta Robert Boothby je v intervjuju izjavil: "V vojno smo šli, da bi branili Poljsko. Pri tem nismo naredili ničesar, da bi ji pomagali. Nikoli nismo dvignili niti prsta." (2)

 

Iz zgodovinskih razlogov je morda pomembno priznati, da je sovjetski diktator Josef Stalin odločno predlagal Veliki Britaniji in Franciji pogajanja že 18 mesecev pred začetkom druge svetovne vojne. Manj kot teden po Hitlerjevi nasilni priključitvi nevtralne Avstrije, ki je vznemirila Kremelj, Zahod pa se je z njo mirno sprijaznil, je Stalin 18. marca 1938 predlagal, da bi se Britanija in Francija pridružila ZSSR na konferenci o krepitvi kolektivne varnosti (3). Ta ponudba, potencialna predhodnica francosko-britansko-ruske zveze, naperjene proti Hitlerju, je bila zavrnjena. Chamberlain je hotel nadaljevati s svojo pomirjevalno strategijo, medtem ko se je Francija opotekala iz ene politične krize v drugo.

 

 

Churchill je na pogovore k Stalinu poslal tretjerazrednega diplomata, ki je v Moskvo potoval z - ladjo.

 

 

Šest mesecev pozneje, 30. septembra 1938, so bili Rusi očitno ponižani, ko niso prejeli vabila na Münchensko konferenco, na kateri sta angleška in francoska vlada sodelovali s fašističnima diktaturama, Nemčijo in Italijo, ter izdali Češkoslovaško. Čehi so izgubili 28.500 km2 ozemlja (za primerjavo: to je skoraj za poldrugo Slovenijo. op. uredn.), vključno z dobro utrjenimi predeli ob zahodnih mejah. Čeških diplomatov niso niti povabili v München, kajti Hitlerju so ugodili v vsem, kar je zahteval.

 

 

Nesojeno zavezništvo z "boljševiki"

 

Nekaj tednov po nemški okupaciji Češkoslovaške in kljub naraščajočim dvomom o namenih Zahoda, se je Stalin spet obrnil na francosko-britansko vlado. Šestnajstega aprila 1939 je poslal formalno pobudo, trojni vojaški pakt z jasnim namenom odvrniti nacistično agresijo (4). Stalinov diplomatski predlog je zrcalna slika dogovora pred prvo svetovno vojno, v katerem so se Velika Britanija, Francija in Rusija povezale v zavezništvu, usmerjenem proti Nemčiji in avstro-ogrskemu imperiju. Če bi bil Stalinov predlog sprejet, bi lahko spremenil tok zgodovine, kajti taka zveza bi že od samega začetka zagotovila, da bi Hitler v primeru konflikta doživljal nočno moro vojne na dveh frontah. Ta končna ponudba zavezništva z Zahodom je bila grobo zavrnjena, saj so zlasti Britanci Moskvo obravnavali omalovažujoče. V britanski vladi so bila med konservativci precej razširjena močna protiboljševistična čustva, tudi pri samem Chamberlainu. Tri tedne pred Stalinovim predlogom je Chamberlain 26. marca 1939 pisal svoji sestri Idi:

 

"Moram priznati kar najgloblje nezaupanje do Rusije. Ne verjamem, da je sposobna izvesti učinkovito ofenzivo, celo če bi jo želela. Ne zaupam njenim motivom, za katere se mi zdi, da imajo malo skupnega z našimi idejami o svobodi, zanima jo le, kako bi vse dobila pod kontrolo." (5) 

 

Ruska sumničenja so se pokazala kot upravičena – zahodne demokracije bi bile vesele, če bi videle medsebojni spopad Sovjetske zveze in nacistične Nemčije. Chamberlain je 27. maja 1939 privolil v diplomatsko misijo v Kremelj, ki bi se z Rusijo pogajala o skromni medsebojni pomoči. Namesto da bi jo vodila pomembna osebnost, na primer lord Halifax ali Anthony Eden, je Chamberlain določil neznanega uradnika v Foreign Office, moža po imenu William Strang. Za povrh je bil Strang goreč antiboljševik in tajni član pronacističnega Angleško-nemškega prijateljstva. Za Sovjete je bil Strangov prihod preračunana namerna žalitev. Britanci so se sicer 20. julija 1939 strinjali, da bodo začeli z vojaškimi razgovori z Moskvo, toda to se je izkazalo kot nezavezujoča gesta, ki ni vodila nikamor.

 

 

Nasmejani novi zavezniki: Ribbentrop (levo), Stalin in njegov prvi diplomat Molotov (desno).

 

 

Raje kot da bi leteli iz Londona v rusko prestolnico, kar bi trajalo nekaj ur, je britanska misija potovala s počasno tovorno ladjo, ki je prispela po šestih dneh (6). Omenjeni dokaz, ki je nesporen in so ga že predhodno dokumentirali zgodovinarji, kaže, da bi bil Stalin raje sklenil zvezo z Britanijo in s Francijo kot z nacistično Nemčijo. Ker so ga ignorirali, je bil prisiljen, da se je dokončno obrnil na Hitlerja in 23. avgusta 1939 je bil v Moskvi sklenjen nemško-sovjetski pakt o nenapadanju. Podpisala sta ga oba zunanja ministra, Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Molotov.

 

 

Resolucija z napako

 

Osemdeset let po začetku sovražnosti je Evropska unija septembra 2019 v Evropskem parlamentu sprejela resolucijo, v kateri so zvrnili vso krivdo na Sovjete in naciste, ker so "utrli pot za izbruh druge svetovne vojne", in se, ironično, opozarja na "izkrivljanje zgodovinskih dejstev". (7) V EU resoluciji niso omenjeni Stalinovi večkratni poskusi, da bi formiral novo trojno zvezo z Zahodom, ki bi obkolila Hitlerja. Zahodne sile si bi v resnici morale deliti znaten del krivde za izbruh vojne. Poleg tega bi lahko Francija in Britanija kadarkoli v letih od 1933 do 1938 zlomili nacistično diktaturo, saj je bil Hitler takrat še ranljiv, njegova vojaška moč pa skromna. 

 

Še septembra 1938 je nemški generalštab odkrito povedal Hitlerju, da Wehrmacht ni dovolj močan, da bi se boril v evropski vojni. Vendar Zahod ni zares želel strmoglaviti Hitlerja, ker je imela Velika Britanija globoko zakoreninjene finančne povezave z nacističnim režimom, kajti konec tridesetih letih je bil tretji rajh za London glavni trgovski partner (8). Britanci in Francozi so bili v veliki meri odgovorni za lažno vojno po septembru 1939, med katero je prevladujoče hotenje ostalo enako: da bi bila po poljskem porazu Hitlerjeva naslednja poteza proti vzhodu napad na ZSSR, zahodne Evrope pa se ne bi dotaknil. Konservativni poslanec Boothby se je spomnil v mesecih po nemški invaziji Poljske:

 

"Svoja vojna prizadevanja smo omejili na odmetavanje letakov na nemško ljudstvo, s katerimi smo jim dopovedovali, da je bil začetek vojne slaba ideja in škoda, da so jo začeli. In da bi se morda lahko pomirili."

 

V obdobju lažne vojne so ameriški poslovneži kot James D. Mooney, vodilni za prekomorske operacije General Motorsa, tudi v nacistični Nemčiji, poskušal prepričati Britance in Nemce, naj rešijo svoj konflikt, v upanju, da bodo potisnili Hitlerja v napad na sovjetsko Rusijo. Mooney, ki se je v preteklosti srečal z visokimi nacisti in prejel odlikovanje od samega Hitlerja, je ponovno videl diktatorja marca 1940. Mooney ga je pozval, naj ohrani mir v zahodni Evropi. Dodatno je sporočil Hitlerju, da "imajo Američani razumevanje za nemško stališče glede vprašanja življenjskega prostora" (9). To je pomenilo, da Washingtona ne bi motilo, če bi se Nemčija odločila za širitev proti vzhodu. Joseph Kennedy, ameriški veleposlanik v Britaniji in oče Johna F. Kennedyja, si je prav tako prizadeval prepričati Berlin in London, naj razrešita njune razlike. Ti poskusi niso uspeli, ker so v zgodnjem poletju 1940 Nemci udarili proti zahodu in si zagotovili vrsto rutinskih vojaških zmag. 

 

Ko je Amerika decembra 1941 vstopila v vojno kot nasprotnica državam osi, so v Washingtonu prevladovali mešani občutki (10). Za boj proti osovraženim Japoncem je bilo le malo neodločnosti, v ameriški prestolnici je bilo čutiti nelagodje zaradi njihove zveze z ZSSR, ideološko sovražnico. Med nadaljevanjem vojne je to neugodje samo še naraščalo.

 

_________________

Opombe:

 

(1) Donald J. Goodspeed, The German Wars (Random House Value Publishing, 2nd edition, 3. april 1985) stran 326

 

(2) Paul Beston, The Great Documentary, The World at War, a 1973 series, City Journal, Pomlad 2016

 

(3) Goodspeed, The German Wars, stran 315

 

(4) Ibid., stran 323

 

(5) John Simkin, Nazi-Soviet Pact, Spartacus Educational, September 1997 (posodobljeno januarja 2020)

 

(6) Goodspeed, The German Wars, stran 324

 

(7) European Parliament, Importance of European remembrance for the future of Europe, 19. september 2019

 

(8) Guido Giacomo Preparata, Conjuring Hitler: How Britain and America Made the Third Reich (Pluto Press; Illustrated edition, 20. maj 2005) stran 224

 

(9) Jacques R. Pauwels, Profits über Alles! American Corporations and Hitler, Global Research, 7. junij 2019

 

(10) Noam Chomsky, Hegemony or Survival: America’s Quest for Global Dominance (Penguin, 1. januar 2004) stran 69

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
5
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.557
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.622
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.294
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.281
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.382
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.037
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.211