Intervju

Sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo

S namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Urošem Novakom smo se pogovarjali o ozadjih nedavnega nepreklicnega odstopa direktorja Fundacje invalidskih in humanitarnih organizacij Vladimirja Kukavice. Gre namreč za dolgoletno sporno prakso te fundacije, nad katero doslej nihče ni imel učinkovitega nadzora, kljub temu da letno med invalide in humanitarce razdeli skoraj 20 milijonov evrov. KPK je nedavno sprejela poročilo o svojem nadzoru, s katerim je preverjala, kako FIHO razdeljuje denar med končne porabnike. Zaključki, do katerih je prišla, kažejo, da učinkovitega nadzora nad porabo teh sredstev ni, da prihaja do konflikta interesov, saj se dogaja, da so tisti, ki odločajo o tem, kdo bo dobil denar, hkrati tudi prejemniki sredstev ipd. Novak tudi ocenjuje, da bi morala država v prvi vrsti zagotoviti večji nadzor nad porabo sredstev, tako da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja iz sredstev FIHO in drugih javnih sredstev ter da bi bila FIHO primorana zagotavljati dejansko učinkovit nadzor nad porabo podeljenih sredstev. Naslednji nujni korak bi bilo sprejetje sistemskega zakona, ki bi uredil delovanje FIHO. Menda nekih zadržkov do sprejema takšnega zakona ni, vendar praksa kaže, da na drugi strani doslej nihče ni kazal posebnega interesa, da se na področju razdeljevanja javnih sredstev za invalidske in humanitarne organizacije naposled uveljavi načelo transparentnosti. Ribarjenje v kalnem očitno ustreza vsem, poročilo KPK pa samo po sebi tudi ne prinaša nobene sankcije ...

21.03.2021 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   FIHO   invalidi   KPK   Uroš Novak   Računsko sodišče   korupcija   integriteta   nazdor   vlada

Fotografije: KPK

Sporno je, da država po toliko letih ustaljene upravnosodne prakse in neizvršenih sodb Upravnega sodišča ni poskrbela za sprejem zakona, ki bi zagotovil transparenten sistem razdeljevanja sredstev in ustrezen nadzor nad Fundacijo.

Financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij v Sloveniji je posebna zgodba, s katero se mediji načeloma neradi ukvarjajo, saj gre - vsaj navidez - za precej kompleksna in zapletena razmerja, v katera se noče vtikati niti politika, saj so invalidi tista ranljiva družbena skupina, ki si jo nobena vlada noče nakopati na vrat. Posledica vsega tega je sistemsko neurejeno področje, še posebej ko gre za Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije (FIHO), ki ima po zakonu dolžnost, da vsako leto razdeljuje milijone evrov za invalide in humanitarce. Organ, ki sprejema odločitve o razdelitvi sredstev, je Svet FIHO, medtem ko se z vlogami ukvarjata dve komisiji za razdelitev sredstev (ena z invalidi, druga s humanitarci), nujni člani pa so hkrati tudi člani Sveta FIHO.

 

Gospod Novak, do kakšnih temeljnih ugotovitev nadzora nad razdeljevanjem sredstev FIHO ste prišli na KPK in ste jih zapisali tudi v Poročilu o sistemskih korupcijskih tveganjih glede razdeljevanja sredstev v Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji?

Ključne ugotovitve so naslednje: sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo in kršitve integritete. Nadalje, Svet FIHO o vlogah za sredstva odloča paketno, ne da bi predloge odločitev komisij za ocenjevanje vlog tudi vsebinsko preučil. S tem se opušča eno od varovalk pravične razdelitve sredstev, glede na dejanske potrebe končnih uporabnikov. Odločitev o vsaki posamezni vlogi mora sprejeti Svet FIHO, kar pa se v praksi ne izvaja dosledno. Tretjič, člani Sveta FIHO, ki odločajo o prejetih vlogah, nemalokrat prihajajo iz organizacij, ki kandidirajo na razpisu, zato prihaja v takih situacijah do okoliščin nasprotja interesov. V takih situacijah bi se moral dosledno uporabljati institut izločanja.

 

Kako je to mogoče? Mar organi FIHO niso pravno "pokriti" z internimi akti te fundacije?

Interni akti FIHO so napisani nerazumljivo in omogočajo različne interpretacije, do katerih je tudi dokazano prihajalo. Prakse komisij pri predlogih o razdelitvi sredstev so zato glede posameznih elementov ocenjevanja različne, čeprav pripravita odločitve na podlagi istega javnega razpisa in istih internih aktov. Sama merila in kriteriji za ocenjevanje in sprejemanje odločitev o dodelitvi sredstev bi morala biti zakonsko določena. Na ta način bi se izognili tveganju prirejanja meril z namenom uresničevanja parcialnih interesov.

 

Če nadaljujva: kaj pa sklepi o dodelitvi sredstev?

Ti sklepi so nezadostno obrazloženi, kar predstavlja za prejemnice sredstev težavo pri razumevanju vsebine odločitve Sveta FIHO - torej zakaj so dobili neko višino sredstev za izvajanje določenega programa in za delovanje - in uveljavljanju pravnih sredstev. Prejemnice so sprožile več postopkov pred Upravnim sodiščem, ki je v svojih odločitvah ugotovilo, da so odločitve o dodelitvi sredstev pomanjkljivo obrazložene in ne ustrezajo standardu obrazloženosti upravne odločbe. Upravnosodna praksa je ustaljena in jasna tudi glede zahtevane stopnje transparentnosti pri razporejanju javnofinančnih sredstev: FIHO mora ravnati s posebno skrbnostjo in najvišjo stopnjo transparentnosti, kar pa je bistvena pomanjkljivost postopkov in odločitev, izdanih v postopkih razdeljevanja sredstev.

 

Kaj to pomeni?

Na KPK ocenjujemo, da nobena od izdanih konkretnih odločitev Sveta FIHO v obdobju 2015–2020 ne izpolnjuje pojasnilne dolžnosti in s tem standarda obrazloženosti odločitve, kot ju je oblikovala ustaljena upravnosodna praksa v povezavi s posameznimi odločitvami Sveta FIHO v zadnjih desetih letih.

 

Kaj pa ugovori in pritožbe kandidatov za sredstva?

Seveda imajo možnost vložiti ugovor na odločitev Sveta FIHO o razdelitvi sredstev pri Nadzornem odboru FIHO, vendar pa izsledki nadzora KPK kažejo, da se Nadzorni odbor do vloge vsebinsko ne opredeli, temveč jo praviloma le vrne ocenjevalni komisiji, ki pa svoje prvotne ocene praviloma ne spremeni. Ker člane Nadzornega odbora imenuje Svet FIHO, Nadzorni odbor ne more delovati kot neodvisni drugostopenjski organ v postopkih razdeljevanja sredstev, saj v taki ureditvi nadzoruje delovanje tistega organa, ki ga je imenoval. Komisija v poročilu nadalje ugotavlja, da je tudi sicer nadzor nad porabo dodeljenih javnih sredstev površen in formalističen in se ne izvaja dovolj pogosto; kaže, da njegov namen ni ugotovljanje večjih in najbolj perečih nepravilnosti pri financiranju FIHO.

 

Ste prišli še do kakšne ugotovitve, ki je sistemske narave?

Menimo, da bi bil nujen sprejem novega zakona, ki bi nadomestil Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in ki bi jasno razmejil pristojnosti organov FIHO, določil jasna in transparentna merila in pogoje za razdeljevanje sredstev ter sam postopek razdeljevanja sredstev. Zato od državnega zbora, vlade in pristojnih ministrstev pričakujemo, da bodo prepoznali problematičnost situacije in ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi.

 

Pa bodo?

Poročilo smo posredovali FIHO ter tudi vsem poslanskim skupinam državnega zbora, vladi, pristojnim ministrstvom (MIZŠ, MDDSZ, MZ, MF), Finančnemu uradu (FURS), Računskem sodišču ter Uradu Predsednika Republike.

 

Je bilo že kaj odziva?

Do sedaj so se na poročilo z vabilom na sestanek odzvali Računsko sodišče, Generalni sekretariat vlade in FURS. Komisija se je z vsemi že sestala in podala dodatno obrazložitev problematike.

 

Kako to, da je vse to, kar ste omenili v zvezi s FIHO, sploh mogoče? Ali če vprašamo drugače: kakšne oblike nasprotja interesov ste zaznali pri FIHO?

Kot navedeno, člani Sveta FIHO - in s tem obeh ocenjevalnih komisij -, ki ocenjujejo oziroma odločajo o razdelitvi sredstev, prihajajo iz vrst organizacij, ki obenem zaprošajo za sredstva in so tako hkrati tudi stranke v postopku.

 

Torej prejemniki so hkrati tudi odločevalci?

Na podlagi preučenih zapisnikov organov FIHO nismo zaznali prakse samoizločanja, kot jo predvideva zakonska ureditev, ki pravi, da mora uradna oseba neposredno nadrejenemu nemudoma razkriti okoliščine morebitnega nasprotja interesov, da pa mora o izločitvi odločiti nadrejena oseba oziroma s strani nadrejenega pooblaščena oseba. Okoliščine in odločitev predstojnika oziroma nadrejene osebe morajo biti iz zapisnika razvidne. Slednjega iz obstoječih preučenih zapisnikov ni razbrati.

 

Kaj pa ste lahko ugotovili?

V FIHO se je vzpostavila praksa, da se oseba sama izloči, kar se – brez razlogov za izločitev – zabeleži v zapisniku. Kršitve glede nasprotja interesov se stopnjujejo z odločanjem svetnikov o individualnih sklepih o podelitvi sredstev na podlagi javnega razpisa paketno, kar pomeni, da odločajo tudi o organizacijah, ki jim pripadajo oziroma iz katerih prihajajo. Nasprotje interesov pa je inherentno tudi Nadzornemu odboru, saj slednji ne more delovati kot neodvisni drugostopenjski organ, ker nadzoruje Svet FIHO, ki je hkrati organ, ki imenuje člane Nadzornega odbora.

 

 

 

 

Če je že sistem razdeljevanja sredstev prežet s številnimi tveganji, kako potem zagotavlja FIHO nadzor nad porabo razdeljenih sredstev? Gre za skoraj 20 milijonov evrov, kar ni ravno drobiž ...

Učinkovit nadzor je bistven ukrep za zamejitev tveganj za kršitve dolžnega ravnanja pri razpolaganju z dodeljenimi sredstvi. V preteklosti je bil nadzor nad organizacijami primarno namenjen opominjanju in usmerjanju organizacij glede pričakovanih ravnanj, kar pa po naši oceni, glede na to da se organizacijam razdeli na letni ravni dobrih osemnajst milijonov evrov, ni dovolj. Nadzori nad porabo javnih sredstev morajo biti usmerjeni v nadzor nad zakonito, gospodarno in namensko porabo javnih sredstev. Organizacije, pri katerih bi nadzor potrdil težje kršitve v zvezi s porabo dodeljenih sredstev, pa bi morale biti deležne sankcij, prav tako bi se pri FIHO morala vzpostaviti praksa, da se o sumih kršitev, ki so lahko predmet obravnave pri pristojnih organih, slednje tudi obvesti (npr. FURS, Računsko sodišče, Policijo itd.). Prav tako bi bilo s preventivnega učinka nadzora primerno, da bi bile odločitve iz nadzornih postopkov dostopne vsem uporabnicam sredstev FIHO, ki bi se tako lahko samostojno informirale o primerih nedovoljenih praks.

 

Ko omenjate nadzor: kako je bilo s tem doslej?

Izvajanja resnega nadzora nad gospodarno rabo javnih sredstev člani Sveta FIHO nikoli niso imeli, zato tudi nikoli ni prišlo do resnih sankcij ali vračila sredstev, kar je izjemno problematično, saj daje takšna praksa vedeti, da so nepravilnosti tolerirane. 

 

Zakaj poslovanja takšnih organizacij ne pregleduje proračunska inšpekcija? Oziroma, če vprašamo drugače, kateri državni organi sploh vršijo nadzor nad delovanjem in poslovanjem FIHO?

Proračunska inšpekcija tu nima pristojnosti, ker FIHO ni posredni ali neposredni proračunski uporabniki. Nadzor izvaja Računsko sodišče, zadnja revizija se je zaključila leta 2017 in je bila prav tako kot naš nadzor zelo obsežna. V tem primeru je Računsko sodišče glede pravilnosti poslovanja FIHO izreklo mnenje s pridržkom in podalo mnenje, da je bila Fundacija pri razdeljevanju sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam delno učinkovita.

 

Kakšne nepravilnosti je takrat ugotovilo Računsko sodišče?

Ugotovljene so bile številne nepravilnosti – med drugim, da Fundacija ni v celoti vzpostavila ustreznega in jasnega sistema razdeljevanja sredstev, da bi zagotovila enakopravno obravnavo organizacij glede dostopa do sredstev. Prav tako FIHO ni zagotovil podlage za neposredno in enotno uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij; Fundacija je komisijama za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih in humanitarnih organizacij dopustila možnost, da pred vsakoletnim ocenjevanjem samostojno odločita o vplivu posameznih kriterijev za ocenjevanje delovanja, ki pa jih ni ustrezno, jasno in natančno razčlenila oziroma opredelila.

 

Kdo poleg vas in Računskega sodišča še lahko kontrolira FIHO?

Poleg Komisije za preprečevanje korupcije in Računskega sodišča lahko vršijo nadzor nad FIHO tudi FURS – v smislu nadzora poslovanja pravnih oseb, ter seveda organi pregona. Je pa nadzor nad tako kompleksnim sistemom razdeljevanja sredstev ter samega delovanja in poslovanja Fundacije, ki je izjemno nedorečen (glede na veljavni ZLPLS) težko učinkovito izvajati, saj obstaja mnogo pravnih praznin in nedorečenosti, ki omogočajo različne interepretacije.

 

Mislite, da bodo člani Sveta FIHO upoštevali dana priporočila in ustrezno uredili sistem razdeljevanja sredstev?

Na Komisiji upamo, da bodo ugotovitve iz Poročila o sistemskih korupcijskih tveganjih glede razdeljevanja sredstev v FIHO podale celostno sliko anomalij v sistemu razdeljevanja sredstev FIHO tudi članom Sveta FIHO, ter da bodo slednji ugotovili, da so spremembe sistema razdeljevanja v njihovem interesu in se bodo začeli zavedati svoje odgovornosti pri opravljanju svoje funkcije. Ob tem Komisija upa tudi na čimprejšnjo spremembo zakonodaje, s katero bi zamejili sistemska tveganja za korupcijo in krpitve integritete pri delovanju FIHO.  

 

Ali je z načrtom integritete FIHO in novo zakonsko ureditvijo mogoče odpraviti vsa identificirana tveganja pri razdeljevanju sredstev FIHO?

Vsekakor jih je z načrtom integritete mogoče ustrezno nasloviti in zamejiti. Vendar je načrt integritete lahko učinkovito orodje za upravljanje s tveganji le v primeru, ko se ga posodablja. Gre za živ dokument, kjer je treba redno presojati, ali so identificirana tveganja in ukrepi za njihovo zamejitev še relevantni. Tako na Komisiji pričakujemo, da bo FIHO svoj načrt integritete dopolnjevala oziroma spreminjala v skladu s spremembami okoliščin delovanja Fundacije. Za čim boljšo zamejitev tveganj pri razdeljevanju sredstev pa je ključnega pomena, da bi člani Sveta FIHO izkazali visok nivo integritetne drže s tem, da bi uvedli preverljiv in transparenten sistem razdeljevanja sredstev ter pri izvajanju vseh svojih pooblastil ravnali v skladu z visoko stopnjo integritete, transparentno ter v skladu z namenom, za katerega je bila Fundacija ustanovljena. S takim transparentnim sistemom razdelitve sredstev in integritetno držo članov Sveta FIHO bo imela Fundacija nedvomno tudi boljša pogajalska izhodišča za pridobitev dodatnih sredstev za uporabnike. Zaskrbljujoče pa je, da nekateri svetniki načrt integritete označujejo kot škodljiv za Fundacijo - gre za prakso in način delovanja, ki je veljal v Fundaciji do prihoda direktorja Vladimirja Kukavice, ki s 30. aprilom zapušča Fundacijo prav zaradi internih nesoglasij.

Še bolj pomembno pa je, da se tveganja v največji možni meri odpravijo že z ustrezno in jasno zakonsko ureditvijo delovanja, poslovanja in razdeljevanja sredstev FIHO, k čemur je smo na Komisiji že pozvali pristojne institucije.

 

 

 

 

Kaj bo prinesla posodobitev etičnega kodeksa FIHO, če ga do sedaj niso spoštovali tisti, ki naj bi jih zavezoval?

Samo posodobitev, ki bo resnično sledila namenu dviga integritete ravnanj v FIHO, bi lahko spodbudila izboljšanje situacije v FIHO. Seveda sam sprejem kodeksa ne bo prinesel drugačnega ravnanja - zanj se morajo člani Sveta FIHO tudi zavestno odločiti in se z njim poistovetiti. Kodeks pa bi lahko uredil nabor potencialnih dolžnih ravnanj, ki so lahko pri delovanju FIHO podvržena tveganjem, in določil, kakšna naj bi bila želena ravnanja v tovrstnih primerih. V tem smislu je tudi etični kodeks lahko živ dokument, ki ga je treba redno preverjati, ali še odraža vrednote organizacije. 

 

Zakaj je zastalo sprejemanje zakona, ki bi uredil delovanje FIHO (in FŠO)?

Prizadevamo si, da bi vlada Zakon o FIHO in FŠO uvrstila v svoj normativni program in čim prej zagotovila proces njegovega sprejema. Zakon je bil namreč ob koordinaciji Ministrstva za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ), ki je bil nosilec za pripravo predpisa, ter sodelovanju Ministrstva za finance, naše Komisije in v zaključni fazi tudi Službe vlade za zakonodajo že skoraj v celoti pripravljen in je celovito urejal področja, ki so najbolj izpostavljena ugotovljenim tveganjem za kršitev dolžnega ravnanja, vendar pa je ob menjavi vlade postopek zastal. Pred kratkim smo že imeli na to temo sestanek z Generalnim sekretariatom Vlade, katerega cilj je bil pospešitev postopka sprejema predpisa in poudarek o nujnosti koordinacije med ministrstvi (MIZŠ, MDDSZEM, MZ).

 

Kako pa politične stranke oziroma poslanske skupine gledajo na problematiko FIHO?

V letu 2019 smo bili v stiku z večino poslanskih skupin, presenetljivo dobro so bile seznanjene s problematiko, pri čemer so izkazale zavedanje, da je treba sistem razdeljevanja sredstev urediti na transparenten in zakonit način. Na podlagi tega pričakujemo, da bi moral biti zakon, če bo dobro pripravljen, brez večjih zadržkov v državnem zboru tudi sprejet. Dejstvo pa je, da je bilo v preteklosti že več poskusov sprejema tega zakona, a so se žal izkazali za neuspešne. 

 

Kako Komisija ocenjuje skrbnost države kot ustanoviteljice FIHO pri zagotavljanju optimalnega delovanja za njen zakonski namen?

Težava je, da je država v Fundaciji udeležena posredno, le prek treh predstavnikov v Svetu FIHO in enega v Nadzornem odboru. To ji ne daje dovolj vzvodov za zagotavljanje transparentnega in zakonitega delovanja FIHO. Odločitve predstavnikov države v obeh organih FIHO so namreč odvisne le od stopnje njihove integritete in strokovnosti, delovati morajo neodvisno. 

Sredstva FIHO so izjemno pomembna za invalidske in humanitarne organizacije, saj predstavljajo zanje temeljni, neredko edini, vir financiranja, zato je način njihovega razdeljevanja toliko pomembnejši. Namen teh sredstev ni zgolj financiranje samih organizacij, temveč primarno njihovih uporabnikov. Zato bi država v prvi vrsti morala zagotoviti večji nadzor nad porabo sredstev, tako da ne bi prihajalo do dvojnega financiranja iz sredstev FIHO in drugih javnih sredstev ter da bi bila FIHO primorana zagotavljati dejansko učinkovit nadzor nad porabo podeljenih sredstev. S tem pa bi bil omogočen tudi boljši pregled dejanskega stanja, tudi glede morebitnega primanjkljaja sredstev na področju dela invalidskih in humanitarnih organizacij.

Predvsem pa je sporno, da država po toliko letih ustaljene upravnosodne prakse in neizvršenih sodb Upravnega sodišča - kar kaže na skrajno nezainteresiranost FIHO po urejanju zadev, zagotavljanju zakonitosti in transparentnosti - ni zagotovila sprejema zakona, ki bi zagotovil transparenten sistem razdeljevanja sredstev in ustrezen nadzor nad samo Fundacijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
6
14.07.2021 21:30
Covid-19 nam je vsem dal priliko, da razmislimo o konkretnem, posamičnem, o sebi in vseh, ki sestavljajo naše minute in dneve. ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
9
22.06.2021 22:55
Epidemija covid-19 je najbolj prizadela tiste in tam, kjer smo v Sloveniji že vrsto let pred tem imeli resne težave: na področju ... Več.
Piše: Uredništvo
"Nevarno je, če zasebne družbe samovoljno omejujejo politični govor kogarkoli mimo zakonov, še posebej izvoljenim politikom"
18
01.02.2021 07:00
Dejan Verčič je profesor na FDV, partner v družbi Herman in partnerji in raziskovalec odnosov z javnostmi, natančneje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."
12
29.09.2020 20:00
Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan ... Več.
Piše: Uredništvo
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.327
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.606
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.657
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.494
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.068
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.147
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.035
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 788
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 925
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 752