Komentar

Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"

V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s prvostopenjsko obsodilno sodbo dokazana krivda storitve kaznivega dejanja s področja t.i. korupcijskih kaznivih dejanj. V družbi, v kateri prevladuje višja stopnja zavedanja o tem, kaj je moralno in kaj ni, bi takšen posameznik zagotovo ravnal drugače; v takšni družbi bi se oseba, ki ji je bila denimo na prvi stopnji dokazana storitev kaznivega dejanja nedovoljenega prejemanja daril, vsaj do pravnomočnosti zadeve sama umaknila z vseh položajev, ki ji kakorkoli omogočajo vplivati na izbor ponudnikov v sistemu javnih naročil ter bi se vsaj začasno odpovedala sodelovanju v organih, ki svetujejo ali odločajo o razporeditvi javnih sredstev oziroma dodeljevanju le teh.

23.03.2021 22:30
Piše: Domen Gorenšek
Ključne besede:   Domen Gorenšek   zastaranje   zastaralni rok   kaznivo dejanje   pravnomočna sodba   obsodba   sodišče   tožilstvo   Kazenski zakon   Slovenija

Ponotranjil sem sicer nadvse zoprn, moteč občutek, da lahko v Sloveniji tudi nekaj, kar se na prvi pogled zdi nemogoče, kaj kmalu postane družbeno sprejemljivo dejstvo.

Pravo je živ organizem, ki se mora neprestano prilagajati družbenim okoliščinam in spremembam, opažene anomalije v družbi, ki so lahko tudi posledica izkoriščanja zakonskih določb, pa je potrebno še pravočasno odkriti ter predpise temu ustrezno prilagoditi, saj lahko v nasprotnem primeru zaznane anomalije kaj hitro metastazirajo in prično najedati še zdravo tkivo družbe. Naj pomislek, o katerem bom v nadaljevanju pisal, predstavim na primeru aktualne problematike. V določenih državah je splošna družbena higiena glede tega, kaj se sme in kaj ne, kaj je primerno ali moralno in kaj ni, na višji stopnji kot v drugih. Zato v nekaterih državah v času pandemije zadoščajo že priporočila, medtem ko je za dosego istega cilja v drugih državah potrebno sprejeti zavezujoče pravne akte s predvidenimi sankcijami za kršitelje, da se lahko pričakuje vsaj podoben odziv ljudi.

 

Kakšna je torej naša, slovenska družba? Dejstvo, da v raznih organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, nemoteno sedijo tudi osebe, ki jim je s prvostopenjsko obsodilno sodbo onkraj razumnega dvoma dokazana krivda storitve kaznivega dejanja s področja tako imenovanih korupcijskih kaznivih dejanj, ne kaže ravno na zrelost družbe. V prvi vrsti gre po mojem mnenju sicer za pomanjkanje kritične samorefleksije teh posameznikov. V družbi, v kateri prevladuje višja stopnja zavedanja o tem, kaj je moralno in kaj ni, bi takšen posameznik zagotovo ravnal drugače. Menim, da bi se v takšni družbi vsaj do pravnomočnosti zadeve, oseba, ki ji je bila na primer na prvi stopnji dokazana storitev kaznivega dejanja nedovoljenega prejemanja daril, sama umaknila z vseh položajev, ki ji kakorkoli omogočajo vplivati na izbor ponudnikov v sistemu javnih naročil ter bi se vsaj začasno odpovedala sodelovanju v organih, ki svetujejo ali odločajo o razporeditvi javnih sredstev oziroma dodeljevanju le teh. V nasprotnem bi ta oseba kaj hitro spoznala, da niti med sodelavci ne uživa več potrebnega zaupanja ali spoštovanja.

 

 

Kaj je skupno odmevnim sodnim procesom

 

Da je temu pri nas le malokrat tako, je morda odraz apatičnosti družbe, ki je z leti medijskih poročanj o raznih aferah in političnih manipulacijah pač postala ravnodušna do moralno ekscesnih družbenih pojavov. Takšni družbi je torej že povsem vseeno za nadvse nerazumske stvari, ki jim je sicer dnevno priča in katere bi ta ista družba nekoč javno obsodila. Desetletja spremljanja privatizacijskih in drugih afer ter vselej nedokončanih zgodb pusti posledice. Včasih odprte rane tako postanejo le še neboleče brazgotine.

 

Tudi sam sem se včasih ob prebiranju novic večkrat vprašal, "kako je to mogoče?". Priznam, bil sem naiven. Tega ali podobnih vprašanj si zadnja leta praktično več ne postavljam. Ponotranjil sem sicer nadvse zoprn, moteč občutek, da lahko v Sloveniji tudi nekaj, kar se na prvi pogled zdi nemogoče, kaj kmalu postane družbeno sprejemljivo dejstvo. Morda je takšno stanje družbenega duha deloma tudi posledica nemoči odločevalcev, ki na primer obsojenih ljudi na prvi stopnji niso sposobni niti začasno umakniti s položajev, vsaj do pravnomočnega zaključka zadeve. Nekateri bi lahko trdili, da je to posledica zakoreninjenosti korupcije v samem vrhu odločevalcev, spet drugi pa, da je povsem zbirokratiziran in neurejen sistem z leti dopustil uzurpacijo določenih položajev v družbi, v raznih javnih zavodih, agencijah in podobnih državnih organih, v katerih so tudi za vsako politično opcijo na oblasti ter za vsakokratne postavljene direktorje teh istih javnih zavodov ali agencij, večno nedotakljive osebe ustvarile svoj mali fevd, katerega upravljanje ne spustijo iz rok.  

 

Kakorkoli že ... Kako lahko v tako neurejenem stanju družbe pomaga pravosodje? Predpogoj za kaj takšnega je seveda priprava in uveljavitev ustreznih sprememb zakonodaje. Odmevni kazenski primeri imajo žal nemalokrat en skupni imenovalec. Ni epiloga. Javnost torej ne dočaka pravnomočnih sodb. Večkrat se sicer izkaže, da prvostopenjska obsodilna sodba dejansko "pade", a ne zaradi vsebinske odločitve pritožbenega sodišča, pač pa zaradi zastaranja samega kazenskega pregona. Tega pa se določeni družbeno vplivni ljudje dobro zavedajo, zato najverjetneje poleg pomanjkanja občutka sramu brez vsakršnih težav tudi po obsodbi na prvi stopnji še naprej zasedajo za družbo pomembne položaje ter celo odločajo ali svetujejo o porabi javnih sredstev. Vse to nemalokrat v prepričanju, da zadeva zaradi zastaranja kazenskega pregona ne bo dobila pravnomočnega sodnega epiloga. Pa si to kot družba res želimo? Prepričan sem, da ne. 

 

V tem zapisu se bom zato dotaknil ene od možnih zakonskih dopolnitev, ki jo morda narekuje stanje duha družbe v kateri živimo in katero bi bilo najlažje umestiti v slovenski pravni red brez potrebe po obširni spremembi zakonodaje.

 

Gre za institut zastaranja kazenskega pregona.

 

 

Zastaranje odpira vrata možnim zlorabam

 

Zastaranje je sicer eden izmed najstarejših pravnih institutov, ki ga zasledimo že v rimskem pravu in katerega namen je v tem, da je potrebno zadeve v določenem razumnem roku zaključiti. Zastaranje lahko v slovenskem pravnem redu umestimo v okvir ustavnega načela pravne države, kot institut pa se manifestira predvsem z načelom pravne varnosti in načelom zaupanja v pravo. Bistvo instituta zastaranja pregona v okviru kazenskega prava pa je v tem, da če tožilstvo nekomu krivde ne more dokazati v določenem obdobju, potem je tudi z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravilno, da se nad obdolženim obtožbe končajo. To je seveda razumno, saj so državi v predkazenskem in kazenskem procesu na voljo organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj z vsemi njihovimi mehanizmi. Posameznik, proti kateremu se kazenski proces vodi, pa ima zgolj možnost obrambe zoper obtožbo s pomočjo zagovornika. Zato je seveda tudi z moralnega vidika razumno, da proces zoper obdolženega ne more "viseti" v nedogled.

 

 

"Lagal bi, če bi trdil, da sem imel v svojih primerih kadarkoli občutek, da kakšen tožilec neutemeljeno nadaljuje s pregonom ali da kakšen sodnik namenoma nepošteno sodi oziroma, da favorizira katerokoli stran."

(Domen Gorenšek)

 

 

Namen instituta zastaranja kazenskega pregona pa po drugi strani zagotovo ni in ne more biti v tem, da se doseže ustavitev postopka tudi zoper tistega, ki mu je s prvostopenjsko sodbo onkraj razumnega dvoma, po celoviti izvedbi dokaznega postopka že dokazana krivda za očitano mu kaznivo dejanje. Menim celo, da je to v nasprotju s samim smislom tega pomembnega pravnega instituta in da v takšnih primerih več ne moremo govoriti, da gre zgolj za spoštovanje načela pravne varnosti ali zaupanja v pravo. Dejstvo namreč je, da obdolženi z izrekom prvostopenjske obsodilne sodbe ni več le osumljen, da zoper njega niso podani zgolj razlogi za sum oziroma celo tudi ni več podan le utemeljen sum, pač pa je že dosežen najvišji dokazni standard "onkraj razumnega dvoma", s katerim mu je dokazana storitev očitanega kaznivega dejanja. Zato je tudi z vidika zaupanja v pravo ter z vidika pravne varnosti smiselnost nadaljevanja teka roka za zastaranje pregona v času po razglasitvi prvostopenjske obsodilne sodbe po mojem mnenju precej vprašljiva. 

 

Namesto, da bi institut zastaranja kazenskega pregona v praksi ostal prej izjema kot pravilo, se namreč v odmevnih primerih večkrat izkaže ravno obratno. Pravosodje ima v takšnih primerih nemalokrat težave zadevo pravnomočno, vsebinsko zaključiti, s tem pa se v javnosti sicer po mojem mnenju neupravičeno posplošuje in širi percepcija, da so sodniki ali tožilci nesposobni, nepošteni ali celo korumpirani. Sam bi lagal, če bi trdil, da sem imel v svojih primerih kadarkoli občutek, da kakšen tožilec neutemeljeno nadaljuje s pregonom ali da kakšen sodnik namenoma nepošteno sodi oziroma, da favorizira katerokoli stran. Po drugi strani pa seveda ne morem trditi, da se kaj takšnega dejansko kdaj ne zgodi, saj je pravosodje le en izmed mnogih družbenih podsistemov, v vsakem od teh podsistemov pa so tudi izjeme.

  

Nadaljevanje teka roka za zastaranje kazenskega pregona po prvostopenjski obsodilni sodbi tako po mojem mnenju ponuja preširoke možnosti za morebitne zlorabe, za dodatno zavlačevanje kazenskega postopka. Zastaranje kazenskega pregona zagotovo tudi ni v interesu morebiti dejansko nedolžnega obdolženca, ki s tem, da zadeva zastara, na prvi stopnji pa mu je bila krivda dokazana, nikoli v celoti ne bo imel možnosti oprati svojega imena. Prej nasprotno. V javnosti bo vedno ostala vsaj senca dvoma v njegovo nedolžnost, saj zadeva skladno z načelom materialne resnice, ki je eno izmed temeljnih načel kazenskega prava, nikoli ni bila vsebinsko zaključena.

 

 

Prelaganje odgovornosti

  

Obenem nadaljevanje teka roka za zastaranje kazenskega pregona po razglasitvi prvostopenjske obsodilne sodbe daje sodelujočim v procesu možnost za prelaganje odgovornosti. Zakaj namreč nek kazenski proces ne dočaka pravnomočnega, vsebinskega zaključka, pač pa zaradi zastaranja "pade"? 

  

Odgovor na to vprašanje bo vedno enak. Višja sodišča se bodo sklicevala na nevestno oziroma prepočasno delo prvostopenjskih sodišč ali na neurejenost procesne zakonodaje. To zadnje je sicer do določene mere res. Prvostopenjska sodišča se bodo nadalje sklicevala na prepočasno delo preiskovalnih sodnikov ali tožilstva, tožilstvo pa bo prelagalo odgovornost na delo policije. Vse to pa v javnosti, posebej kadar gre za odmevnejše procese vzbuja nemalo ogorčenosti, čeprav je mnogokrat dejansko nemogoče ugotoviti »krivca« za zastaranje kazenskega pregona, oziroma krivca sploh ni, saj na več mestih neurejena zakonodaja kar sama ponuja široke možnosti za zastaranje kazenskega pregona. Kljub temu, pa vseeno večkrat beremo komentarje v smislu "No, toliko o tem, da smo pred zakonom vsi enaki". Tudi možnost prelaganja odgovornosti za zastaranje nekega postopka pred pravnomočnostjo ima torej za posledico povečano nezaupanje ljudi v delo pravosodnih organov, kar bi moralo biti za eno izmed treh vej oblasti posebej zaskrbljujoče. 

 

 

"Zakaj odmevni kazenski procesi 'padejo'? Višja sodišča se sklicujejo na nevestno oziroma prepočasno delo prvostopenjskih sodišč ali na neurejenost procesne zakonodaje, prvostopenjska sodišča na prepočasno delo preiskovalnih sodnikov ali tožilstva, tožilstvo pa bo prelagalo odgovornost na delo policije."

(Domen Gorenšek)

 

 

Leta 2012 je sicer prišlo do določenih sprememb Kazenskega zakonika glede uveljavljanja zastaralnih rokov, s katerimi se je skušalo do določene mere omejiti možnosti zastaranja kazenskega pregona. Dodana je bila določba, da je v primeru, če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Prav tako je bilo z novelo zakona določeno tudi, da zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati, ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Ni pa prišlo do spremembe v delu zakona, ki se nanaša na tek roka za zastaranje pregona v času po izdaji prvostopenjske obsodilne sodbe. 

 

V predlogu, ki ga v tem zapisu ponujam v razmislek, ni govora o pretrganju zastaranja, ko bi zastaralni roki pričeli teči znova, pač pa bi šlo zgolj za "zamrznitev" oziroma "mirovanje" teka roka za zastaranje kazenskega pregona - in še to le v primeru izreka prvostopenjske obsodilne sodbe, nikakor pa ne v primeru izreka oprostilne. Po mojem mnenju bi bilo tako z vidika zaupanja v pravo s strani širše javnosti, smiselno delno dopolniti Kazenski zakonik in sicer bodisi na način, da se doda nov peti odstavek 91. člena KZ-1, ki bi se na primer glasil, da

 

"zastaranje ne teče v času od dneva razglasitve prvostopenjske obsodilne sodbe do dneva, ko je obdolženemu vročena odločba sodišča druge stopnje".

 

Možna pa bi bila tudi zgolj smiselna dopolnitev 3. odstavka 91. člena KZ-1 z isto ali podobno vsebino.

 

Seveda sprememba ne bi smela iti v smer, da bi se zakonska določba v njenem drugem delu glasila "… do dneva pravnomočnosti", saj lahko višje sodišče zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev zadevo vrne v ponoven postopek, ki se lahko ponovno časovno precej raztegne, kar bi dejansko v izjemnih primerih lahko pripeljalo do stanja, ko država obdolženca preganja v nedogled. S predlagano spremembo gre tako zgolj za mirovanje teka zastaranja kazenskega pregona v času od razglasitve prve obsodilne sodbe, kar bi dalo tudi pritožbenemu sodišču možnost, da vsebinsko oceni ali je dejansko sodba tako pomanjkljiva, da je potrebno postopek dopolniti oziroma zadevo vrniti v ponovno odločanje, ali pa gre za popolno sodbo, ki naj postane pravnomočna.

 

 

Zakon na strani obdolženca

 

S predlagano spremembo se po mojem prepričanju v ničemer protiustavno ne bi poseglo v človekove pravice obdolženega. V primeru prvostopenjske obsodilne sodbe je dosežen najvišji možen dokazni standard "onkraj razumnega dvoma", na podlagi katerega je bil po neposredni izvedbi vseh dokazov obdolženi pred pristojnim sodiščem spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Celo več, glede na dejstvo, da se lahko obdolženemu poleg drugih ukrepov, v določenih primerih že ob razglasitvi prvostopenjske obsodilne sodbe odredi celo pripor, s čemer se še pred pravnomočnostjo poseže v eno temeljnih človekovih pravic, svobodo gibanja, menim, da bi bila vsaka razprava v smeri prekomernega posega v človekove pravice obdolženega v zvezi s predlagano dopolnitvijo neutemeljena. 

 

Ob zapisanem se je nenazadnje potrebno zavedati, da ima obdolženi tekom celotnega kazenskega postopka ogromno procesnih kavtel, s katerimi so varovane njegove temeljne človekove pravice in svoboščine. Primerjalnopravno lahko celo zatrdim, da je slovenska kazenskopravna zakonodaja, deloma tudi zaradi svoja sistemske neurejenosti, ena izmed najbolj naklonjenih spoštovanju obdolženčevih pravic, in sicer vse od predkazenskega postopka, ko ima obdolženi še status osumljenca, pa do pravnomočne odločbe po celovito izvedenem kazenskem postopku. 

 

Menim, da bi predlagana sprememba pozitivno prispevala k zaupanju javnosti v delo pravosodja, dodatno bi se omejila možnost prelaganja odgovornosti za morebitno zastaranje kazenskega pregona, obenem pa bi zagotovo večkrat prišli do pravnomočnega sodnega epiloga, kar je osnovni smisel kazenskega in drugih sodnih postopkov.

 

Domen Gorenšek je odvetnik v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
37
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.557
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.621
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.291
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.280
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.380
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.037
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 780
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.210