Komentar

O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano

Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je oznanil fašistično naravnanost medija, ter izjava Zbora za republiko o nujnosti obsodbe vseh totalitarizmov. Avtor čutim potrebo podčrtati pojmovno zmedo, ki dobro stoletje tli v družbeni znanosti.

 

24.03.2021 22:21
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   fašizem   Italija   Mussolini   Aleš Erncl   NTA   totalitarizem   Zbor za republiko   XX. stoletje

Sodobnega fašizma ne gre enačiti s pojavnostmi nekdanjega – Mussolinijevega, razen v totalitarni zapovedi prepletenosti družbenih agensov. Doktrina obeh črpa moč iz povezanosti, usklajenosti, vodeče vloge elit; ostalo je spremenljivo, zgodovinsko pogojeno. Poskus prerisati fašizem, kakršen je bil v tistih časih, na današnje razmere, bi bil enako nesmiselen kakor prenesti Rimski imperij ali Frankovsko državo srednjega veka.

Fašizem, nacizem in komunizem bi naj predstavljali tri temeljne oblike totalitarizma, uresničenih v praksi XX. stoletja. Totalitarizem bi naj kot zbiren pojem označeval celoto družbenega in osebnega življenja državljanov, sistemsko podrejenih potrebi ciljev državnega vodstva. Torej gre v osnovi za politično ureditev, v kateri se celotno življenje državljanov po potrebi nasilno podreja ciljem državnega vodstva. Pustimo po strani enostranskost definicije, ki v osnovi vendarle pravilno poudarja vrednostno izvotlenost; šele konkretni državni redi, navezani na okostje definicije, pridobijo dejanski pomen, se uresničijo tako ali drugače.

 

Fašizem za razliko od preostalih dveh vleče korenine iz italijanske prakse, spočete v dvajseth letih 19. stoletja, predstavljajoč obliko kolektivistične organizacije družbe: vejica, neprepletena z drugimi (faschia), je brez moči in šele prepletena z drugimi predstavlja nepremagljivo (družbeno) moč. Šlo je za ekspanzionističen, agresiven model državnega delovanja, notranje podrejenega potrebam velikega kapitala, skozi militarizacijo povezanega v enotnost cilja ter sredstev, visoke stopnje poistovetenja množic z elitami, ponotranjenih potreb elit v predstavah običajnih ljudi.

 

Oblika totalitarizma, ki zagovarja istovrstnost posameznikovih potreb ne glede na status v družbeni hierarhiji, nasprotuje ustavno varovani individualnosti liberalizma. Notranja svoboda se skozi filtrate kolektivnega preoblikuje v (hegeljansko-nietzschejanski) kolektivni duh; neuglašeni s poenotenim nazorom trpijo represivne posledice nepreoblikovanosti. Fašizem je bilo razumeti le v povezavi z obilico represije kot veziva homogenosti. Ekonomsko je varoval veliki kapitalizem, centraliziral je večje industrijske sisteme, zagotovil močno vlogo finančnega kapitala, sproti ojačanega z obsežnimi ekstraprofiti iz izkoriščanih držav. Bil je naslonjen na romantizirano nacionalno zgodovino, utemeljeno v Rimskem imperiju, povezan z rimsko-katoliško cerkvijo, nagnjen mitomaniji in pretiravanjem. Poznal je določeno stopnjo blaženja socialnih razlik, z znatnimi vlaganji v vojaško industirjo.

 

 

Zgoraj zapisano predstavlja temelj strukture totalitarizma, katerega stranski produkti so bili imperialnost, militantnost, agresivnost, segregativnost. Resnici na ljubo so v zgodovini številni primeri totalitarizmov, ki so ostali znotraj meja, brez posegov navzven ali v tkivo notranjega, brez posebej izstopajočih produktov izvirne totalitarnosti. Primeroma Pinochetov Čile ali Strassnerjev Paragvaj, globoko totalitarna po notranji shematiki, sta se zamejevala na lasten prostor, ne da bi se občutno militarizirala, prehajala v imperialnost, se prelivala navzven ali temeljito posegala v intrapsihično zasnovo množic.

 

 

II.

 

Če je torej portal Nacionalna tiskovna agancija (NTA) fašističen, to pomeni le, da je podvržen temeljnim načelom delovanja, ne Mussolinijeve Italije, temveč radikalnega desničarstva v sodobnem pomenu. Kapitalizem tistega in zdajšnjega časa kot vox ex machina notranje zasnove posledične organizacije političnih sistemov sta si namreč tako zelo različna, da izključujeta organsko sorodnost med sodobnim in starodobnim fašizmom.

 

Sodobnega fašizma ne gre enačiti s pojavnostmi nekdanjega – Mussolinijevega, razen v totalitarni zapovedi prepletenosti družbenih agensov. Doktrina obeh črpa moč iz povezanosti, usklajenosti, vodeče vloge elit; ostalo je spremenljivo, zgodovinsko pogojeno. Poskus prerisati fašizem, kakršen je bil v tistih časih, na današnje razmere, bi bil enako nesmiselen kakor prenesti Rimski imperij ali Frankovsko državo srednjega veka. Že okoliščina, da številne države posedujejo jedrsko orožje, s katerim bi se zlahka ubranili zunanji nevarnosti, onemogoča ekspanzivnost. Že okoliščina organiziranosti multinacionalnega kapitala, kot je organiziran, bi onemogočila obstoj ekonomskega jedra državne kapitalske produkcije, ki bi generirala družbeni red.   

 

Pojmovanje fašizma v luči stranskih produktov, ki so se pač poljubno navezali na temeljni model, na okostje kolektivnosti, ne le, da je v današnjih razmerah pretirano, je etimološko nekorektno. Je kakor da bi rimsko-katoliško cerkev omejili izključno na inkvizicijo, profašističnost, podporo rasističnim morijam, pedofilijo ali finančne škandale. Ali kakor da bi zreducirali ZDA na poboje domorodnega prebivalstva, rasisistično tradicijo, sužnjelastništvo, brutalno zatiranje delovskih stavk, širjenje obarvanih revolucij, ekonomsko diktaturo, sankcioniranje itd.

 

Fašizma torej ne gre enotiti s stranskimi produkti eksogenega tipa; upoštevati gre zgolj visoko stopnjo netolerantnosti do drugače mislečih s pripadajočimi mehanizmi zatiranja. Še posebej ga ne gre enačiti s koncentracijskimi taborišči nacistične Nemčije s komunističnim kolektivnim kmetovanjem, gulagi in podobnim ali s principi delovanja sodobnejših zatiralnih tvorb.

  

Če je torej NTA fašističen medij, se giblje znotraj sodobnih gabaritov tretjega milenija, je tipa konglomerata med seboj različnih rigidnih evropskih desnic, kot jih izražajo Le Penova, Šešelj, Limonov, Salvini, AfD, Jobbik, Severna liga, HDZ. Sodobni fašisti bi se v ugodnih pogojih verjetno zatekli k nasilju, kar pa ni nujno. Pa tudi če, bi ne mogli prekositi demokratične zveze NATO, zaprisežene ekspanziji, nasilju, orožarskemu kapitalu, demoničnem zatiranju vseh oblik in vrst. Marie Le Pen ne kaže toliko želje po svetovni dominaciji, kot jo kaže Jens Stoltenberg, Salvinijeva Italija ne bi nujno napadla Etiopije, AfD se verjetno ne bi znova lotila obkrožanja Rusije z vojaškimi efektivami, kakor se je lotevajo sodobni varuhi miru in demokracije.

 

Tudi po tej plati je strašenje s fašizmom deplasirano.

 

 

III.

 

Poziv Zbora za republiko k obsodbi vseh totalitarizmov, nasilja do drugače mislečih, je utemeljen. Poudarja se navezanost na spoštovanje individualnih človekovih pravic sodobnega zahodnega tipa, na spravo se gleda kot na implementacijo demokratičnih procesov po merilih sodobnosti. V podtonu je zaznati odklon od kolektivnega kot vira deviacij totalitarnosti, poziv k individualnemu, ustavno zaščitenemu, zgodovinsko valoriziranemu.

 

V optiki Zbora se totalitarizem razume ne kot notranje zasnovan princip vključevanja posameznika v družbo, temveč bolj posledično, izrazno - kot nasilje samo. Poziv k obsodbi totalitarizmov je v prvi vrsti razumeti kot poziv k eliminaciji nasilnega, prisilnega v strukturi družbene zasnove. Družba se naj uredi po načelih liberalnega individualizma, izraz katerega je primarna zaščitenost državljanskih pravic, nadrejene dominaciji kolektivnega. Moderna družba je po zasnovi Zbora seštevek svobodno mislečih posameznikov, ki naj prostovoljno sprejemajo občečloveške vrednote; determinanta racionalnosti s človekom kot osrednjim gibalom je nujno nosilec naprednih idej, pogojenih s krščansko zasnovo civilizacije. Nasilje zoper drugače misleče bi naj bilo izključeno, država zaprisežena k varovanju  ustave. Ekonomski položaj med individuumi se naj regulira po poti svobodnega trga, tj. invisible hand, nevidne roke trga hayekovske zasnove. Vera v skupinske vrednote naj bo torej stvar notranje racionalne naravnanosti.

 

Stališče Zbora izraža vsekakor nazore sodobne desnice, ki povezuje tradicionalno s sodobnimi tokovi.

 

 

IV.

 

Problem seveda nastopi v dejstvu, da človeško bitje ni, kar bi naj bilo. Zato obstajajo politika, družboslovje, totalitarizmi, liberalizmi, nasilje, monopolizacija prisile, neenakost, krivičnost, militirarističnost, ekspanzivnost, zapori, norišnice, socialne, penalne ustanove. Zato je država vsakokratna kombinacija elementov ideološkega in prisilnega, s stranskimi produkti manipulativnosti, zlaganosti, krivičnosti, redukcije. Mešanica naravnega in pozitivnega, splošnega ter ekskluzivnega, danega in zapovedanega, željenega ter uresničljivega. Organizem enormne zapletenosti, ki se ne odziva po načelu optimalnosti.

 

Sprevračanje poljubne države v okostenelost utečenih mehanizmov eksploatacije, prizadejanja škode drugače mislečim, "globokodržavni" grabeži, diskriminacija najširših slojev prebivalstva, nedostopnost mreže socialnih uslug itd. porajajo  v družbah liberalne naravnanosti stanja, ki po posledicah znajo presegati stanja totalitarnosti. Družba, zasnovana na implementaciji naprednih zahodnjaških načel, utegne zdrsniti pod raven totalitarnih režimov! Libija pod totalitarnim Gadafijem je bila v primerjavi z današnjo primer humane, organizirane družbe. Kitajska totalitarnost, ki ekonomsko presega modele zahodnjaške zakrnele globokodržavnosti in zadovoljuje večino lastnega prebivalstva. Madžarska, katere prvine totaliternega povzigujejo državo na raven visoko razvitih. 

 

Absolutna preprečitev političnih in socialnih oblik delovanja, ki poveličujejo fašizem, nacizem ali komunizem, torej vsebuje ne le razumljivo željo po izognitvi tovrstnim neželjenim posledicam prisilne notranje harmonizacije ter odrazom v imperialni ekspanzivnosti, temveč tudi onemogočanje radikalnih posegov v obstoječe stanje globokodržavne uzurpacije ekonomskih in človeških potencialov.

 

Obsojeni na suhoparni parlamentarizem navideznih izbir, vladavino lobističnih, podtalnih struktur, parlamentarne mehanizme sterilizacije, odtujevanje enormnih bogastev, tiskanje denarja brez kritja, razsulo neoliberalnosti ... ostajamo brez pomembnega vzvoda radikalne operativnosti, ki zmore včasih edina realno ogroziti floskule sodobnih vrednot. Revolucionarnost ne kot izbira sadističnosti, destrukcije, temveč kot morebiti edini preostali način eliminacije zalednih centrov moči, jasne namere uničiti vse človeško, izenačiti človeka z aparaturo, virom odtujenih dodanih vrednosti. Atomizacija ljudi kot razčlovečenje in ne kot bran pred totalitarnim kolektivnim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
37
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.558
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.714
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.623
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.305
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.281
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.383
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.039
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 766
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.211