Komentar

O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano

Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je oznanil fašistično naravnanost medija, ter izjava Zbora za republiko o nujnosti obsodbe vseh totalitarizmov. Avtor čutim potrebo podčrtati pojmovno zmedo, ki dobro stoletje tli v družbeni znanosti.

 

24.03.2021 22:21
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   fašizem   Italija   Mussolini   Aleš Erncl   NTA   totalitarizem   Zbor za republiko   XX. stoletje

Sodobnega fašizma ne gre enačiti s pojavnostmi nekdanjega – Mussolinijevega, razen v totalitarni zapovedi prepletenosti družbenih agensov. Doktrina obeh črpa moč iz povezanosti, usklajenosti, vodeče vloge elit; ostalo je spremenljivo, zgodovinsko pogojeno. Poskus prerisati fašizem, kakršen je bil v tistih časih, na današnje razmere, bi bil enako nesmiselen kakor prenesti Rimski imperij ali Frankovsko državo srednjega veka.

Fašizem, nacizem in komunizem bi naj predstavljali tri temeljne oblike totalitarizma, uresničenih v praksi XX. stoletja. Totalitarizem bi naj kot zbiren pojem označeval celoto družbenega in osebnega življenja državljanov, sistemsko podrejenih potrebi ciljev državnega vodstva. Torej gre v osnovi za politično ureditev, v kateri se celotno življenje državljanov po potrebi nasilno podreja ciljem državnega vodstva. Pustimo po strani enostranskost definicije, ki v osnovi vendarle pravilno poudarja vrednostno izvotlenost; šele konkretni državni redi, navezani na okostje definicije, pridobijo dejanski pomen, se uresničijo tako ali drugače.

 

Fašizem za razliko od preostalih dveh vleče korenine iz italijanske prakse, spočete v dvajseth letih 19. stoletja, predstavljajoč obliko kolektivistične organizacije družbe: vejica, neprepletena z drugimi (faschia), je brez moči in šele prepletena z drugimi predstavlja nepremagljivo (družbeno) moč. Šlo je za ekspanzionističen, agresiven model državnega delovanja, notranje podrejenega potrebam velikega kapitala, skozi militarizacijo povezanega v enotnost cilja ter sredstev, visoke stopnje poistovetenja množic z elitami, ponotranjenih potreb elit v predstavah običajnih ljudi.

 

Oblika totalitarizma, ki zagovarja istovrstnost posameznikovih potreb ne glede na status v družbeni hierarhiji, nasprotuje ustavno varovani individualnosti liberalizma. Notranja svoboda se skozi filtrate kolektivnega preoblikuje v (hegeljansko-nietzschejanski) kolektivni duh; neuglašeni s poenotenim nazorom trpijo represivne posledice nepreoblikovanosti. Fašizem je bilo razumeti le v povezavi z obilico represije kot veziva homogenosti. Ekonomsko je varoval veliki kapitalizem, centraliziral je večje industrijske sisteme, zagotovil močno vlogo finančnega kapitala, sproti ojačanega z obsežnimi ekstraprofiti iz izkoriščanih držav. Bil je naslonjen na romantizirano nacionalno zgodovino, utemeljeno v Rimskem imperiju, povezan z rimsko-katoliško cerkvijo, nagnjen mitomaniji in pretiravanjem. Poznal je določeno stopnjo blaženja socialnih razlik, z znatnimi vlaganji v vojaško industirjo.

 

 

Zgoraj zapisano predstavlja temelj strukture totalitarizma, katerega stranski produkti so bili imperialnost, militantnost, agresivnost, segregativnost. Resnici na ljubo so v zgodovini številni primeri totalitarizmov, ki so ostali znotraj meja, brez posegov navzven ali v tkivo notranjega, brez posebej izstopajočih produktov izvirne totalitarnosti. Primeroma Pinochetov Čile ali Strassnerjev Paragvaj, globoko totalitarna po notranji shematiki, sta se zamejevala na lasten prostor, ne da bi se občutno militarizirala, prehajala v imperialnost, se prelivala navzven ali temeljito posegala v intrapsihično zasnovo množic.

 

 

II.

 

Če je torej portal Nacionalna tiskovna agancija (NTA) fašističen, to pomeni le, da je podvržen temeljnim načelom delovanja, ne Mussolinijeve Italije, temveč radikalnega desničarstva v sodobnem pomenu. Kapitalizem tistega in zdajšnjega časa kot vox ex machina notranje zasnove posledične organizacije političnih sistemov sta si namreč tako zelo različna, da izključujeta organsko sorodnost med sodobnim in starodobnim fašizmom.

 

Sodobnega fašizma ne gre enačiti s pojavnostmi nekdanjega – Mussolinijevega, razen v totalitarni zapovedi prepletenosti družbenih agensov. Doktrina obeh črpa moč iz povezanosti, usklajenosti, vodeče vloge elit; ostalo je spremenljivo, zgodovinsko pogojeno. Poskus prerisati fašizem, kakršen je bil v tistih časih, na današnje razmere, bi bil enako nesmiselen kakor prenesti Rimski imperij ali Frankovsko državo srednjega veka. Že okoliščina, da številne države posedujejo jedrsko orožje, s katerim bi se zlahka ubranili zunanji nevarnosti, onemogoča ekspanzivnost. Že okoliščina organiziranosti multinacionalnega kapitala, kot je organiziran, bi onemogočila obstoj ekonomskega jedra državne kapitalske produkcije, ki bi generirala družbeni red.   

 

Pojmovanje fašizma v luči stranskih produktov, ki so se pač poljubno navezali na temeljni model, na okostje kolektivnosti, ne le, da je v današnjih razmerah pretirano, je etimološko nekorektno. Je kakor da bi rimsko-katoliško cerkev omejili izključno na inkvizicijo, profašističnost, podporo rasističnim morijam, pedofilijo ali finančne škandale. Ali kakor da bi zreducirali ZDA na poboje domorodnega prebivalstva, rasisistično tradicijo, sužnjelastništvo, brutalno zatiranje delovskih stavk, širjenje obarvanih revolucij, ekonomsko diktaturo, sankcioniranje itd.

 

Fašizma torej ne gre enotiti s stranskimi produkti eksogenega tipa; upoštevati gre zgolj visoko stopnjo netolerantnosti do drugače mislečih s pripadajočimi mehanizmi zatiranja. Še posebej ga ne gre enačiti s koncentracijskimi taborišči nacistične Nemčije s komunističnim kolektivnim kmetovanjem, gulagi in podobnim ali s principi delovanja sodobnejših zatiralnih tvorb.

  

Če je torej NTA fašističen medij, se giblje znotraj sodobnih gabaritov tretjega milenija, je tipa konglomerata med seboj različnih rigidnih evropskih desnic, kot jih izražajo Le Penova, Šešelj, Limonov, Salvini, AfD, Jobbik, Severna liga, HDZ. Sodobni fašisti bi se v ugodnih pogojih verjetno zatekli k nasilju, kar pa ni nujno. Pa tudi če, bi ne mogli prekositi demokratične zveze NATO, zaprisežene ekspanziji, nasilju, orožarskemu kapitalu, demoničnem zatiranju vseh oblik in vrst. Marie Le Pen ne kaže toliko želje po svetovni dominaciji, kot jo kaže Jens Stoltenberg, Salvinijeva Italija ne bi nujno napadla Etiopije, AfD se verjetno ne bi znova lotila obkrožanja Rusije z vojaškimi efektivami, kakor se je lotevajo sodobni varuhi miru in demokracije.

 

Tudi po tej plati je strašenje s fašizmom deplasirano.

 

 

III.

 

Poziv Zbora za republiko k obsodbi vseh totalitarizmov, nasilja do drugače mislečih, je utemeljen. Poudarja se navezanost na spoštovanje individualnih človekovih pravic sodobnega zahodnega tipa, na spravo se gleda kot na implementacijo demokratičnih procesov po merilih sodobnosti. V podtonu je zaznati odklon od kolektivnega kot vira deviacij totalitarnosti, poziv k individualnemu, ustavno zaščitenemu, zgodovinsko valoriziranemu.

 

V optiki Zbora se totalitarizem razume ne kot notranje zasnovan princip vključevanja posameznika v družbo, temveč bolj posledično, izrazno - kot nasilje samo. Poziv k obsodbi totalitarizmov je v prvi vrsti razumeti kot poziv k eliminaciji nasilnega, prisilnega v strukturi družbene zasnove. Družba se naj uredi po načelih liberalnega individualizma, izraz katerega je primarna zaščitenost državljanskih pravic, nadrejene dominaciji kolektivnega. Moderna družba je po zasnovi Zbora seštevek svobodno mislečih posameznikov, ki naj prostovoljno sprejemajo občečloveške vrednote; determinanta racionalnosti s človekom kot osrednjim gibalom je nujno nosilec naprednih idej, pogojenih s krščansko zasnovo civilizacije. Nasilje zoper drugače misleče bi naj bilo izključeno, država zaprisežena k varovanju  ustave. Ekonomski položaj med individuumi se naj regulira po poti svobodnega trga, tj. invisible hand, nevidne roke trga hayekovske zasnove. Vera v skupinske vrednote naj bo torej stvar notranje racionalne naravnanosti.

 

Stališče Zbora izraža vsekakor nazore sodobne desnice, ki povezuje tradicionalno s sodobnimi tokovi.

 

 

IV.

 

Problem seveda nastopi v dejstvu, da človeško bitje ni, kar bi naj bilo. Zato obstajajo politika, družboslovje, totalitarizmi, liberalizmi, nasilje, monopolizacija prisile, neenakost, krivičnost, militirarističnost, ekspanzivnost, zapori, norišnice, socialne, penalne ustanove. Zato je država vsakokratna kombinacija elementov ideološkega in prisilnega, s stranskimi produkti manipulativnosti, zlaganosti, krivičnosti, redukcije. Mešanica naravnega in pozitivnega, splošnega ter ekskluzivnega, danega in zapovedanega, željenega ter uresničljivega. Organizem enormne zapletenosti, ki se ne odziva po načelu optimalnosti.

 

Sprevračanje poljubne države v okostenelost utečenih mehanizmov eksploatacije, prizadejanja škode drugače mislečim, "globokodržavni" grabeži, diskriminacija najširših slojev prebivalstva, nedostopnost mreže socialnih uslug itd. porajajo  v družbah liberalne naravnanosti stanja, ki po posledicah znajo presegati stanja totalitarnosti. Družba, zasnovana na implementaciji naprednih zahodnjaških načel, utegne zdrsniti pod raven totalitarnih režimov! Libija pod totalitarnim Gadafijem je bila v primerjavi z današnjo primer humane, organizirane družbe. Kitajska totalitarnost, ki ekonomsko presega modele zahodnjaške zakrnele globokodržavnosti in zadovoljuje večino lastnega prebivalstva. Madžarska, katere prvine totaliternega povzigujejo državo na raven visoko razvitih. 

 

Absolutna preprečitev političnih in socialnih oblik delovanja, ki poveličujejo fašizem, nacizem ali komunizem, torej vsebuje ne le razumljivo željo po izognitvi tovrstnim neželjenim posledicam prisilne notranje harmonizacije ter odrazom v imperialni ekspanzivnosti, temveč tudi onemogočanje radikalnih posegov v obstoječe stanje globokodržavne uzurpacije ekonomskih in človeških potencialov.

 

Obsojeni na suhoparni parlamentarizem navideznih izbir, vladavino lobističnih, podtalnih struktur, parlamentarne mehanizme sterilizacije, odtujevanje enormnih bogastev, tiskanje denarja brez kritja, razsulo neoliberalnosti ... ostajamo brez pomembnega vzvoda radikalne operativnosti, ki zmore včasih edina realno ogroziti floskule sodobnih vrednot. Revolucionarnost ne kot izbira sadističnosti, destrukcije, temveč kot morebiti edini preostali način eliminacije zalednih centrov moči, jasne namere uničiti vse človeško, izenačiti človeka z aparaturo, virom odtujenih dodanih vrednosti. Atomizacija ljudi kot razčlovečenje in ne kot bran pred totalitarnim kolektivnim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.603
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.053
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.084
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 903