Komentar

Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj

Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi najdolgotrajnejše zavezništvo v moderni zgodovini. Razlogov za slavje je še več, potem ko je Belo hišo zapustil Donald Trump. Nobenega razloga za veselje pa nima Slovenija, kjer sicer rahla večna državljanov podpira članstvo, vendar država še naprej ostaja med najmanj kredibilnimi članicami zavezništva oziroma med t.i. zastonjkarji. V obrambne namene je lani namenila 1,10 % BDP, v absolutnem znesku to znaša okoli 500 milijonov evrov. Večina slovenskega denarja za obrambo gre za - plače. Ko je vlada lani to sramoto poskušala popraviti, je palico v kolesje vrgla stranka Levica, ki je investicije v Slovensko vojsko preprečila z zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije Slovenske vojske. Ustavno sodišče še do danes o tem ni odločilo!

30.03.2021 23:57
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   NATO   Washington   zavezništvo   ZDA   Nemčija   Sovjetska zveza   Turčija   EU   Slovenija   Slovenska vojska   Levica

Nato se trenutno nahaja sredi strateškega premisleka o svojih strateških prioritetah oziroma priprav na prihodnje izzive. Pri tem mora upoštevati ekonomsko realnost odpravljanja posledic COVID-19. 

Praznuje ga 4. aprila. Na ta dan je bilo namreč Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) leta 1949 ustanovljeno v Washingtonu. Kot organizacija kolektivne obrambe naj bi ZDA, Kanado in večino zahodnoevropskih držav obvarovala pred Sovjetsko zvezo in komunizmom, ki ga je ta želela izvoziti v svet. Če pogledamo nazaj, je bil NATO pri tem uspešen. Ni pa bil to edini razlog za njegov nastanek neposredno po koncu druge svetovne vojne. Ob močni ameriški prisotnosti v Evropi naj bi tudi preprečil obuditev nacionalnega militarizma (kot vzroka dveh svetovnih vojn) na starem kontinentu in njegove države spodbujal k politični integraciji. Sprava med Nemčijo in Francijo ter ustanovitev EU in njena širitev dokazujejo, da je bil uspešen (vsaj relativno) tudi tu. Za poenostavitev Natove misije velja priklicati besede lorda Ismaya, prvega generalnega sekretarja Nata, da je bilo zavezništvo ustanovljeno z namenom obdržati Sovjetsko zvezo zunaj, ZDA znotraj in Nemčijo spodaj.

 

Nato torej praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi najdolgotrajnejše zavezništvo v moderni zgodovini. V minulih desetletjih je bilo to vojaško-politično zavezništvo sicer večkrat na težkih preizkušnjah, vendar jih je, na nejevoljo predvsem Sovjetske zveze in njene naslednice Rusije, prebrodilo. Uspelo je strniti svoje vrste in najti svoj raison d'etre za nadaljnji obstoj. Prebrodilo je tudi zadnja štiri leta oziroma obdobje nepredvidljivega Donalda Trumpa na čelu ZDA in vse bolj samosvojega turškega avtokratskega predsednika Erdogana. To je bil tudi čas, ko je bila demokracija v nekaterih članicah zavezništva v težavah. Zavezništvo namreč temelji na vrednotah, med katerimi je demokratična ureditev na prvem mestu. Malce presenetljivo, vendar do sedaj največja nevarnost za nadaljnji obstoj zavezništva ni pretila od zunaj, ampak od znotraj.

 

Predsednik Trump se je v sklopu svoje politike America First na primer resno ukvarjal z mislijo, da Združene države NATO zapustijo. Znani so očitki ZDA, da nosijo nesorazmerno veliko breme skupne obrambe oziroma da Evropejci prispevajo premalo. Za nameček je Trump, ki je opustil posvetovanja z zavezniki glede pomembnejših zunanjepolitičnih korakov, Natu očital še zastarelost. Sprejel je tudi odločitev o umiku precejšnjega dela ameriških sil iz Nemčije.

 

Predsednik Erdogan je s svoje strani paral živce zaveznikov z nabavo sistema protiraketne obrambe pri Rusih in s potezami v Siriji in Libiji. Z nespoštovanjem mednarodnega prava v vzhodnem Sredozemlju mu je uspelo zaostriti odnose z Grčijo in Ciprom in posledično tudi z EU. Vojaški del zavezništva je sicer ostal trden, v političnem pa je škripalo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred časom skupino modrecev na čelu s dr. Thomasom de Maizièrom iz Nemčije in dr. Wessom Mitchellom iz ZDA zaprosil za predloge, kako v zavezništvu odpraviti pomanjkljivosti, ga usposobiti za soočanje z novodobnimi izzivi oziroma kako ga z eno besedo napraviti še močnejšega. Nato se torej trenutno nahaja sredi strateškega premisleka o svojih strateških prioritetah oziroma priprav na prihodnje izzive. Pri tem mora upoštevati ekonomsko realnost odpravljanja posledic Covid-19.

 

Po nedavnem sestanku zunanjih ministrov držav članic zavezništva in po nagovoru ameriškega predsednika Josepha Bidena na zasedanju Evropskega sveta lahko ugotovimo, da se na začetku letošnjega leta stvari v zavezništvu dejansko umirjajo. Z ozirom na močno poslabšanje mednarodnega položaja je to vsekakor dobro. V Belo hišo se je naselil predsednik, ki mu je okrepitev oziroma obnovitev odnosov z zavezniki in partnerji ena glavnih zunanjepolitičnih prioritet. Ustavil je tudi umik ameriških sil iz Nemčije. Ena tretjina evropskih zaveznikov v obrambne namene že tudi namenja 2% ali več BDP. Ostale naj bi to dosegle čez tri leta. Vsaj začasno svojo retoriko in poteze umirja tudi turški predsednik.

 

Umirja in na svoje mesto se postavlja tudi razprava o strateški avtonomiji EU oziroma njeni suverenosti v odnosu do ZDA in Nata. Nekaj razhajanj čez Atlantik sicer ostaja, na primer glede plinovoda Severni tok 2. O tem smo pisali nedavno. Omenjena skupina modrecev je tudi že postregla s številnimi konkretnimi predlogi, ki naj bi jih zavezništvo sprejelo na vrhu v prihodnjih mesecih. V kratkem naj bi prišlo tudi do dopolnitve strateškega koncepta zavezništva, dokumenta, ki opredeljuje namen Nata in njegove osnovne varnostne naloge. Z lansko včlanitvijo Severne Makedonije je število članic naraslo na 30.

 

Skratka ob obletnici Nata lahko ugotovimo, da ta še enkrat uspeva v strnjevanju svojih vrst. Nemalo zaslug ima pri tem ruski predsednik Putin s svojo revanšistično politiko, naperjeno zoper obstoječo evropsko ureditev, se pravi EU in Nato. Ne gre pozabiti tudi na Kitajsko. Pri tem ne mislimo, da bi se moral Nato s svojimi silami angažirati v uveljavljanju mednarodnega prava v Južnokitajskem morju oziroma v zoperstavljanju kitajskemu ekspanzionizmu v azijsko-pacifiškem prostoru in podrejanju sosed s strani Kitajske. Ta namreč prihaja oziroma je že prisotna tudi v evropskem in severno-atlantskem prostoru. Spomniti velja na njeno Pobudo pasu in ceste ter formulo 17+1, s katero skuša pritegniti države srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Obe sta izrazito kitajsko-centrični in se ne ozirata na interese drugih. V njenih rokah je v posameznih državah članicah Nata vse več infrastrukture, pomembne za normalno funkcioniranje zavezništva. Tudi vnos visoko razvite kitajske informacijsko-komunikacijske tehnologije je podobno vse prej kot brez varnostnega tveganja. Spomniti velja, da se v okviru vse tesnejšega povezovanja Kitajske in Rusije kitajske vojne ladje vse pogosteje udeležujejo ruskih pomorskih vojaških vaj v Baltiku in Črnem morju

 

Dopolnjeni strateški koncept Nata lahko kolektivni obrambi, kriznemu upravljanju in kooperativni varnosti (sodelovanju s partnerji in drugimi mednarodnimi organizacijami v smislu krepitve varnosti) doda še kakšno novo nalogo. Vendar dejstvo je, da se Nato vrača k svojemu osnovnemu poslanstvu – obrambi ozemlja in prebivalstva držav članic oziroma njihovih vrednot in načina življenja. To vračanje v stare tirnice pa ne pomeni, da se vračamo v stanje pred leti. Evropske članice zavezništva bodo morale za svojo varnost, za soočanje z nevarnostmi, ki prihajajo z vzhoda ali juga, v prihodnje prevzemati večjo odgovornost. Ta je povezana tudi z večjimi materialnimi sredstvi. Pozornost ZDA, ki sicer poudarjajo svojo zavezanost členu 5. členu Washingtonske pogodbe (vsi za enega, eden za vse), bo v prihodnjih letih bolj kot k Evropi in njeni soseščini usmerjena drugam. Doma se bodo soočale z vrsto notranjih problemov, v Aziji in Pacifiku pa s Kitajsko.

 

In Slovenija? Po navedbah Natovega letnega poročila za leto 2020 večina naših državljanov podpira članstvo Slovenije v Natu. Vendar je podpora v višini 55% relativno skromna. Med našimi sosedi zavezništvo največjo podporo uživa na Madžarskem (73%), nekoliko manjšo v Italiji (68%) in Hrvaškem (65%). Najmočnejša podpora je sicer v državah članicah ob meji z Rusijo, najmanjša pa v Črni gori (50%). Sodeč po ostalih podatkih iz omenjenega poročila Slovenija ostaja med najmanj kredibilnimi članicami zavezništva oziroma med t.i. zastonjkarji. V obrambne namene je lani namenila 1,10 % BDP, relativno za malenkost več kot Belgija, ki se nahaja na predzadnjem mestu. Zadnji je Luksemburg. V absolutnem znesku to znaša okoli 500 milijonov evrov. Za primerjavo: pri omenjeni Belgiji je znesek 4 milijarde in 755 milijonov. Večina slovenskega denarja za obrambo gre za osebje (plače) - 66,5 %. Na operacije in misije v tujini odpade 27,1%. Za infrastrukturo porabimo 1,8% in za opremo in orožje 4,6 %.

 

Pri zadnji številki si predstavniki drugih članic zavezništva manejo oči. Za oborožitev in opremo Slovenija že vrsto let namenja daleč daleč najmanj. Z 10,3 % nam je tu še najbližje sosednja Hrvaška. Pri večini članic se ti odstotki gibljejo med 20 do 30. Janševa vlada je skušala porazno stanje našega prispevka Nato solidarnosti in mačehovski odnos do naše vojske vsaj malo izboljšati z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije Slovenske vojske. Državni zbor ga je sprejel novembra lani. Njegovo izvajanje pa je ustavno sodišče v začetku januarja letos začasno zadržalo. Stranka Levica je namreč podala zahtevo za presojo njegove ustavnosti, potem ko ni bilo ugodeno zahtevi, da se o njem razpiše referendum. Zanj se je močno zavzemala tudi SD.

 

Levica pogosto izraža svojo skrb za ohranjanje ugleda naše države v tujini. S svojim populizmom je še enkrat dokazala, da to počne s figo v žepu, da ji je v resnici malo mar za našo kredibilnost med nam najbližjimi državami. Malo mar jim je tudi za Slovensko vojsko in našo varnost. V določeni meri preseneča odločno nasprotovanje zakonu s strani SD. Več njenih predstavnikov na pomembnih položajih v vladi in državi je namreč v preteklosti v zvezi z obrambno-varnostno problematiko izkazovalo konstruktivno držo. Izgleda, da se bo zgodba ponovila tudi z novelo Zakona o izvrševanju proračuna, s katero se obrambi namenja nekoliko več sredstev. Neodgovorno je tudi zavlačevanje s strani ustavnega sodišča. Njegovo prednostno dokončno odločitev v zvezi z zakonom o investicijah Slovenske vojske smo pričakovali do konca januarja letos. Težko si je predstavljati, da ustavni sodniki ali njih večina niso seznanjeni z zahtevnim mednarodnim položajem in našo sramoto v Natu. Gotovo pa vedo, da sta obramba države in varnost ustavni vrednoti. Za njuno varovanje pa ob vrsti drugih ustanov mora skrbeti prav ustavno sodišče. Njegov molk je zaradi tega še bolj nerazumljiv.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.584
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.610
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.060
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.084
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 903