Komentar

Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj

Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi najdolgotrajnejše zavezništvo v moderni zgodovini. Razlogov za slavje je še več, potem ko je Belo hišo zapustil Donald Trump. Nobenega razloga za veselje pa nima Slovenija, kjer sicer rahla večna državljanov podpira članstvo, vendar država še naprej ostaja med najmanj kredibilnimi članicami zavezništva oziroma med t.i. zastonjkarji. V obrambne namene je lani namenila 1,10 % BDP, v absolutnem znesku to znaša okoli 500 milijonov evrov. Večina slovenskega denarja za obrambo gre za - plače. Ko je vlada lani to sramoto poskušala popraviti, je palico v kolesje vrgla stranka Levica, ki je investicije v Slovensko vojsko preprečila z zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije Slovenske vojske. Ustavno sodišče še do danes o tem ni odločilo!

30.03.2021 23:57
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   NATO   Washington   zavezništvo   ZDA   Nemčija   Sovjetska zveza   Turčija   EU   Slovenija   Slovenska vojska   Levica

Nato se trenutno nahaja sredi strateškega premisleka o svojih strateških prioritetah oziroma priprav na prihodnje izzive. Pri tem mora upoštevati ekonomsko realnost odpravljanja posledic COVID-19. 

Praznuje ga 4. aprila. Na ta dan je bilo namreč Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) leta 1949 ustanovljeno v Washingtonu. Kot organizacija kolektivne obrambe naj bi ZDA, Kanado in večino zahodnoevropskih držav obvarovala pred Sovjetsko zvezo in komunizmom, ki ga je ta želela izvoziti v svet. Če pogledamo nazaj, je bil NATO pri tem uspešen. Ni pa bil to edini razlog za njegov nastanek neposredno po koncu druge svetovne vojne. Ob močni ameriški prisotnosti v Evropi naj bi tudi preprečil obuditev nacionalnega militarizma (kot vzroka dveh svetovnih vojn) na starem kontinentu in njegove države spodbujal k politični integraciji. Sprava med Nemčijo in Francijo ter ustanovitev EU in njena širitev dokazujejo, da je bil uspešen (vsaj relativno) tudi tu. Za poenostavitev Natove misije velja priklicati besede lorda Ismaya, prvega generalnega sekretarja Nata, da je bilo zavezništvo ustanovljeno z namenom obdržati Sovjetsko zvezo zunaj, ZDA znotraj in Nemčijo spodaj.

 

Nato torej praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi najdolgotrajnejše zavezništvo v moderni zgodovini. V minulih desetletjih je bilo to vojaško-politično zavezništvo sicer večkrat na težkih preizkušnjah, vendar jih je, na nejevoljo predvsem Sovjetske zveze in njene naslednice Rusije, prebrodilo. Uspelo je strniti svoje vrste in najti svoj raison d'etre za nadaljnji obstoj. Prebrodilo je tudi zadnja štiri leta oziroma obdobje nepredvidljivega Donalda Trumpa na čelu ZDA in vse bolj samosvojega turškega avtokratskega predsednika Erdogana. To je bil tudi čas, ko je bila demokracija v nekaterih članicah zavezništva v težavah. Zavezništvo namreč temelji na vrednotah, med katerimi je demokratična ureditev na prvem mestu. Malce presenetljivo, vendar do sedaj največja nevarnost za nadaljnji obstoj zavezništva ni pretila od zunaj, ampak od znotraj.

 

Predsednik Trump se je v sklopu svoje politike America First na primer resno ukvarjal z mislijo, da Združene države NATO zapustijo. Znani so očitki ZDA, da nosijo nesorazmerno veliko breme skupne obrambe oziroma da Evropejci prispevajo premalo. Za nameček je Trump, ki je opustil posvetovanja z zavezniki glede pomembnejših zunanjepolitičnih korakov, Natu očital še zastarelost. Sprejel je tudi odločitev o umiku precejšnjega dela ameriških sil iz Nemčije.

 

Predsednik Erdogan je s svoje strani paral živce zaveznikov z nabavo sistema protiraketne obrambe pri Rusih in s potezami v Siriji in Libiji. Z nespoštovanjem mednarodnega prava v vzhodnem Sredozemlju mu je uspelo zaostriti odnose z Grčijo in Ciprom in posledično tudi z EU. Vojaški del zavezništva je sicer ostal trden, v političnem pa je škripalo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred časom skupino modrecev na čelu s dr. Thomasom de Maizièrom iz Nemčije in dr. Wessom Mitchellom iz ZDA zaprosil za predloge, kako v zavezništvu odpraviti pomanjkljivosti, ga usposobiti za soočanje z novodobnimi izzivi oziroma kako ga z eno besedo napraviti še močnejšega. Nato se torej trenutno nahaja sredi strateškega premisleka o svojih strateških prioritetah oziroma priprav na prihodnje izzive. Pri tem mora upoštevati ekonomsko realnost odpravljanja posledic Covid-19.

 

Po nedavnem sestanku zunanjih ministrov držav članic zavezništva in po nagovoru ameriškega predsednika Josepha Bidena na zasedanju Evropskega sveta lahko ugotovimo, da se na začetku letošnjega leta stvari v zavezništvu dejansko umirjajo. Z ozirom na močno poslabšanje mednarodnega položaja je to vsekakor dobro. V Belo hišo se je naselil predsednik, ki mu je okrepitev oziroma obnovitev odnosov z zavezniki in partnerji ena glavnih zunanjepolitičnih prioritet. Ustavil je tudi umik ameriških sil iz Nemčije. Ena tretjina evropskih zaveznikov v obrambne namene že tudi namenja 2% ali več BDP. Ostale naj bi to dosegle čez tri leta. Vsaj začasno svojo retoriko in poteze umirja tudi turški predsednik.

 

Umirja in na svoje mesto se postavlja tudi razprava o strateški avtonomiji EU oziroma njeni suverenosti v odnosu do ZDA in Nata. Nekaj razhajanj čez Atlantik sicer ostaja, na primer glede plinovoda Severni tok 2. O tem smo pisali nedavno. Omenjena skupina modrecev je tudi že postregla s številnimi konkretnimi predlogi, ki naj bi jih zavezništvo sprejelo na vrhu v prihodnjih mesecih. V kratkem naj bi prišlo tudi do dopolnitve strateškega koncepta zavezništva, dokumenta, ki opredeljuje namen Nata in njegove osnovne varnostne naloge. Z lansko včlanitvijo Severne Makedonije je število članic naraslo na 30.

 

Skratka ob obletnici Nata lahko ugotovimo, da ta še enkrat uspeva v strnjevanju svojih vrst. Nemalo zaslug ima pri tem ruski predsednik Putin s svojo revanšistično politiko, naperjeno zoper obstoječo evropsko ureditev, se pravi EU in Nato. Ne gre pozabiti tudi na Kitajsko. Pri tem ne mislimo, da bi se moral Nato s svojimi silami angažirati v uveljavljanju mednarodnega prava v Južnokitajskem morju oziroma v zoperstavljanju kitajskemu ekspanzionizmu v azijsko-pacifiškem prostoru in podrejanju sosed s strani Kitajske. Ta namreč prihaja oziroma je že prisotna tudi v evropskem in severno-atlantskem prostoru. Spomniti velja na njeno Pobudo pasu in ceste ter formulo 17+1, s katero skuša pritegniti države srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Obe sta izrazito kitajsko-centrični in se ne ozirata na interese drugih. V njenih rokah je v posameznih državah članicah Nata vse več infrastrukture, pomembne za normalno funkcioniranje zavezništva. Tudi vnos visoko razvite kitajske informacijsko-komunikacijske tehnologije je podobno vse prej kot brez varnostnega tveganja. Spomniti velja, da se v okviru vse tesnejšega povezovanja Kitajske in Rusije kitajske vojne ladje vse pogosteje udeležujejo ruskih pomorskih vojaških vaj v Baltiku in Črnem morju

 

Dopolnjeni strateški koncept Nata lahko kolektivni obrambi, kriznemu upravljanju in kooperativni varnosti (sodelovanju s partnerji in drugimi mednarodnimi organizacijami v smislu krepitve varnosti) doda še kakšno novo nalogo. Vendar dejstvo je, da se Nato vrača k svojemu osnovnemu poslanstvu – obrambi ozemlja in prebivalstva držav članic oziroma njihovih vrednot in načina življenja. To vračanje v stare tirnice pa ne pomeni, da se vračamo v stanje pred leti. Evropske članice zavezništva bodo morale za svojo varnost, za soočanje z nevarnostmi, ki prihajajo z vzhoda ali juga, v prihodnje prevzemati večjo odgovornost. Ta je povezana tudi z večjimi materialnimi sredstvi. Pozornost ZDA, ki sicer poudarjajo svojo zavezanost členu 5. členu Washingtonske pogodbe (vsi za enega, eden za vse), bo v prihodnjih letih bolj kot k Evropi in njeni soseščini usmerjena drugam. Doma se bodo soočale z vrsto notranjih problemov, v Aziji in Pacifiku pa s Kitajsko.

 

In Slovenija? Po navedbah Natovega letnega poročila za leto 2020 večina naših državljanov podpira članstvo Slovenije v Natu. Vendar je podpora v višini 55% relativno skromna. Med našimi sosedi zavezništvo največjo podporo uživa na Madžarskem (73%), nekoliko manjšo v Italiji (68%) in Hrvaškem (65%). Najmočnejša podpora je sicer v državah članicah ob meji z Rusijo, najmanjša pa v Črni gori (50%). Sodeč po ostalih podatkih iz omenjenega poročila Slovenija ostaja med najmanj kredibilnimi članicami zavezništva oziroma med t.i. zastonjkarji. V obrambne namene je lani namenila 1,10 % BDP, relativno za malenkost več kot Belgija, ki se nahaja na predzadnjem mestu. Zadnji je Luksemburg. V absolutnem znesku to znaša okoli 500 milijonov evrov. Za primerjavo: pri omenjeni Belgiji je znesek 4 milijarde in 755 milijonov. Večina slovenskega denarja za obrambo gre za osebje (plače) - 66,5 %. Na operacije in misije v tujini odpade 27,1%. Za infrastrukturo porabimo 1,8% in za opremo in orožje 4,6 %.

 

Pri zadnji številki si predstavniki drugih članic zavezništva manejo oči. Za oborožitev in opremo Slovenija že vrsto let namenja daleč daleč najmanj. Z 10,3 % nam je tu še najbližje sosednja Hrvaška. Pri večini članic se ti odstotki gibljejo med 20 do 30. Janševa vlada je skušala porazno stanje našega prispevka Nato solidarnosti in mačehovski odnos do naše vojske vsaj malo izboljšati z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije Slovenske vojske. Državni zbor ga je sprejel novembra lani. Njegovo izvajanje pa je ustavno sodišče v začetku januarja letos začasno zadržalo. Stranka Levica je namreč podala zahtevo za presojo njegove ustavnosti, potem ko ni bilo ugodeno zahtevi, da se o njem razpiše referendum. Zanj se je močno zavzemala tudi SD.

 

Levica pogosto izraža svojo skrb za ohranjanje ugleda naše države v tujini. S svojim populizmom je še enkrat dokazala, da to počne s figo v žepu, da ji je v resnici malo mar za našo kredibilnost med nam najbližjimi državami. Malo mar jim je tudi za Slovensko vojsko in našo varnost. V določeni meri preseneča odločno nasprotovanje zakonu s strani SD. Več njenih predstavnikov na pomembnih položajih v vladi in državi je namreč v preteklosti v zvezi z obrambno-varnostno problematiko izkazovalo konstruktivno držo. Izgleda, da se bo zgodba ponovila tudi z novelo Zakona o izvrševanju proračuna, s katero se obrambi namenja nekoliko več sredstev. Neodgovorno je tudi zavlačevanje s strani ustavnega sodišča. Njegovo prednostno dokončno odločitev v zvezi z zakonom o investicijah Slovenske vojske smo pričakovali do konca januarja letos. Težko si je predstavljati, da ustavni sodniki ali njih večina niso seznanjeni z zahtevnim mednarodnim položajem in našo sramoto v Natu. Gotovo pa vedo, da sta obramba države in varnost ustavni vrednoti. Za njuno varovanje pa ob vrsti drugih ustanov mora skrbeti prav ustavno sodišče. Njegov molk je zaradi tega še bolj nerazumljiv.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Goerge Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
0
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
19
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
15
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
12
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
Spoznanje! Upor! Reakcija! Svobode ni mogoče prodati za nič na svetu
5
03.07.2021 18:00
Svobode ni mogoče prodati za nič na svetuje bilo že zdavnaj vklesano v zidove renesančnega Dubrovnika. Slaven Tolj trmasto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.609
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.255
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.177
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.410
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.294
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.545
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 920
08/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 807
09/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 955
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849