Razkrivamo

Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja

Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo je naslovnik in kaj je sploh namen novih pravil. Ob prenovi nemškega pravopisa so si za cilj postavili ohranitev enotnega knjižnega jezika in poenostavitev veljavnih pravil, predlog slovenskih pravil pa tega ne zagotavlja. Potreben bi bil tudi premislek o tem, v katerih ustanovah je upoštevanje pravopisnih pravil nujno (šola, javna televizija, državna uprava), in temu prilagoditi obseg pravil. Poznavanje pravopisa je zagotovo pomembno, kajti večino informacij pridobimo z branjem zapisanih besedil. Nepoznavanje pravopisa nam otežuje oblikovanje besedil knjižnega jezika in učinkovito sporazumevanje, ki se ga praviloma naučimo v šoli, zato bi bilo nujno v Pravopisno komisijo poleg raziskovalcev, ki zdaj premočno prevladujejo, povabiti tudi učitelje, prevajalce, lektorje in urednike.

26.03.2021 22:40
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   pravopis   jezik   SSKJ   Pravopisna komisija   Helena Dobrovoljc   RTV Slovenija   Novo Mesto   krajevna imena

Fotomontaža: portal+

Predlog novega pravopisa bi pomenil spremembe pri naslednjih zgledih v veljavnem pravopisu: Dolenja vas = Dolenja Vas, Stara vas = Stara Vas, Spodnja vesca = Spodnja Vesca, Novo mesto = Novo Mesto, Stari trg = Stari Trg, Opatje selo = Opatje Selo, Uršna sela = Uršna Sela, Dolenje selce = Dolenje Selce, Ribiško naselje = Ribiško Naselje.

Dvanajstega marca se je z okroglo mizo začela razprava o novih pravopisnih poglavjih (vir). V nastajajočem pravopisu načrtujejo kar nekaj "revolucionarnih novosti" (vir), v medijih pa je najbolj odmevala sprememba pravil pri zapisovanju zemljepisnih imen. Novo mesto bo tako zamenjalo Novo Mesto, tej spremembi pravijo poenostavitev. Na revolucionarne novosti novega pravopisa sem na portalu+ opozorila že pred dvema letoma, ko sem pisala o tem, da je v predlogu novega pravopisa tudi podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti (vir). V zvezi s podčrtajem je takrat Radio Ognjišče po pogovoru s Heleno Dobrovoljc, predsednico Pravopisne komisije, objavil članek z naslovom Uvedba podčrtaja? Pravopis ne nastane čez noč ali po volji ene osebe (vir), zdaj pa imamo pri pravilih za zapisovanje zemljepisnih imen še en podoben poskus spreminjanja pravopisnega predpisa. 

 

Rezultati ankete, v kateri je maja 2020 Pravopisna komisija predstavila šest možnosti, namreč kažejo, da je bilo največ anketirancev tako med jezikoslovci kot nejezikoslovci proti spremembi pravila o pisanju zemljepisnih imen (36 %) – podprli so 5. predlog. Rezultati za jezikoslovce, ki upoštevajo poklicno specializacijo, kažejo, da je bila proti predlogu spremembe večina učiteljev (38 %), lektorjev (46 %), prevajalcev (30 %) in tistih, ki poklica niso navedli (30 %); edina skupina, v kateri je največ glasov dobila sedaj predlagana sprememba (3. predlog), so bili raziskovalci (30 %) (vir):

 

 

 

Anketa o pisanju zemljepisnih imen, maj 2020 (vir)

 

 

O tem, da se v jezikoslovju mnenje raziskovalcev razlikuje od mnenja ostalih poklicev istega področja, bi bilo vredno razmisliti, v zvezi s spletno anketo pa dodajam, da se mi ta metoda ne zdi ustrezna za določanje pravopisnih pravil, če pa so se v Pravopisni komisiji zanjo že odločili, bi bilo smiselno rezultate upoštevati. 

 

Zavrnitev predloga sprememb poleg anketirancev potrjujejo tudi komentarji novic o nastajajočem pravopisu. Prispevek Obeta se prenova pravopisa – bomo pisali Novo Mesto, Slovenska Vas? (vir) je imel 22. marca 248 komentarjev, med njimi pa spremembi naklonjenega nisem našla. Opozarjam na vprašaj v naslovu, ki kaže na to, da sprememba (še) ni potrjena. 

 

V prispevku RTV Slovenija z naslovom Glede na nastajajoči pravopis bomo v imenih krajev tudi mesto, vas in trg pisali z veliko (vir), vprašaja ni več. Del prispevka je tudi pogovor s predsednico Pravopisne komisije Heleno Dobrovoljc, ki ga novinarka sklene z besedami: "Torej spremembe zagotovo bodo." Prispevek ima 33 komentarjev, ki so podobno kot na POP TV spremembi praviloma nenaklonjeni, zanimiva pa je utemeljitev spremembe: "Namen te kompromisne delne reforme je torej predvsem odprava nepotrebnih izjem v eni skupini imen in olajšanje zapisa."

 

Ker je bil predlog v anketi že zavrnjen, ne gre za kompromisno rešitev, dvomim pa tudi, da bo sprememba olajšala zapis. Prednosti spremembe torej ne vidim, vem pa, da bo poleg stroškov, na kar so pogosto opozarjali v spletnih komentarjih, sprememba pravila prinesla nove negotovosti pri rabi knjižnega jezika, npr. pri zapisu imen kot Novo mesto, v katerih je od prvega pravopisa leta 1899 neprva sestavina zapisana tako, kot velja še danes.

 

 

Primerjava pravil za zapis zemljepisnih imen

 

Pravila zadnjega pravopisa smo dobili leta 1990, slovarski del je izšel leta 2001. Zemljepisna imena se delijo na naselbinska in nenaselbinska, sprememba pravila pa se nanaša na naselbinska imena, tj. na imena mest, vasi, trgov in zaselkov. Pri teh imenih se pišejo z veliko začetnico vse sestavine, izjeme so neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, npr.: Dolenja vas, Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje.

 

Slovenski pravopis 2001, poglavje Raba velikih in malih črk, opredelitev naselbinskih zemljepisnih imen in pravilo za zapis z zgledi (vir).

 

 

V predlogu novega pravopisa 8.0 je ločevanje naselbinskih in nenaselbinskih imen ostalo, spremenjeno pa je poimenovanje kategorij, in sicer ima poimenovanje naselbinska imena dvojnico krajevna imena. S tem pa je ostala tudi zahtevnost pravila, kajti za ustrezno uporabo pravila moramo še vedno vedeti, ali je poimenovano samostojno naselje ali kraj (mesto, vas, zaselek). Tudi če "poenostavitev" sprejmemo, bomo v zapisu še vedno ločevali Rožno dolino v Ljubljani (deli mesta so nenaselbinska oziroma nekrajevna imena) in Rožno Dolino pri Novi Gorici.

 

 

Pravopis 8.0, poglavje Velika in mala začetnica, predlog spremenjenega pravila (vir).

 

 

Predlog novega pravopisa bi pomenil spremembe pri naslednjih zgledih v veljavnem pravopisu:

 

Dolenja vas = Dolenja Vas, Stara vas = Stara Vas, Spodnja vesca = Spodnja Vesca, Novo mesto = Novo Mesto, Stari trg = Stari Trg, Opatje selo = Opatje Selo, Uršna sela = Uršna Sela, Dolenje selce = Dolenje Selce, Ribiško naselje = Ribiško Naselje.

 

V prispevku RTV Slovenija je navedena informacija, da so spremembi "zaradi zadreg in pogostega srečevanja z izjemami naklonjeni predvsem geografi", v 70. letih pa "so že potekali pogovori med jezikoslovci in geografi, ki so prinesli razlikovanje med t. i. naselbinskimi in vsemi drugimi nenaselbinskimi imeni". Ob napisanem lahko napačno razumemo, da je sedanja odločitev rezultat 50-letnega razmišljanja, zato pojasnjujem, da je bil rezultat slavistično-geografskih posvetovanj leta 1972 predlog, ki je bil najprej zapisan v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981), kasneje pa v sedaj veljavnem pravopisu, sprejeli pa so ga tudi geografi in ga upoštevali v Krajevnem leksikonu.

 

 

Pojasnilo spremembe pravila, ki je bilo sprejeto na slavistično-geografskih posvetovanjih leta 1972 v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981).

 

 

Ker je pravilo v aktualnem pravopisu že rezultat dogovora med slavisti in geografi, argumentov za spremembo ne vidim. Pridružujem se vsem tistim, ki so že v anketi glasovali za sedaj veljavno rešitev. Ker nov pravopis izhaja na spletu, je mogoče težave pri rabi velike začetnice pri zapisu krajevnih imen veliko enostavneje rešiti z navedbo povezave na spletno aplikacijo Krajevna imena (vir).

 

 

Razmislek o pravopisnih pravilih

 

Ob pisanju novih pravopisnih pravil se vprašajmo, ali pravopisna pravila sploh potrebujemo. Po mojem mnenju je prav, da jih imamo, saj tako na družbeni ravni ohranjamo enotnost slovenskega knjižnega jezika, posamezniki pa si z izražanjem v knjižnem jeziku izboljšujemo možnosti za družbeno napredovanje. Enotnost je bila pomembna tudi piscem pravopisnih pravil nemškega jezika. Zadnja redakcija pravil je iz leta 2018, dosegljiva pa je na spletu (vir). Primerjava slovenskih in nemških pravil je pokazala, da so slovenska veliko obsežnejša. Združitev prvih štirih poglavij od osmih načrtovanih (vir) v en dokument obsega 26.706 besed oziroma 164.427 znakov brez presledkov, celotna nemška pravila pa 24.903 besed oziroma 151.745 znakov brez presledkov.

 

Ko razmišljam o pozivu k sodelovanju v javni razpravi, ki bo potekala do 15. aprila 2021, se zato sprašujem, kdo je naslovnik tako obsežnega besedila, pogrešam pa tudi informacijo o tem, kaj je namen novih pravil. Ob prenovi nemškega pravopisa so si za cilj postavili ohranitev enotnega knjižnega jezika in poenostavitev veljavnih pravil, predlog slovenskih pravil pa tega ne zagotavlja. Besedilo, ki je tako v nemških kot slovenskih pravilih strokovno, je v slovenskih pravilih polno (nepomembnih) posameznosti. Jezik ni prikazan kot sistem, ki se ga je mogoče naučiti, ampak kot množica neurejenih podatkov. Ubeseditve pravil so zapletene in dolge, polno je posebnosti in podatkov, ki presegajo namen pravil in sodijo v enciklopedijo. Besedilo po nepotrebnem obremenjujejo tudi informacije o posameznih besedilnih vrstah in celo o rabi v zasebnem pisanju. Potreben bi bil premislek o tem, v katerih ustanovah je upoštevanje pravopisnih pravil nujno (šola, javna televizija, državna uprava), in temu prilagoditi obseg pravil.

 

Poznavanje pravopisa je pomembno, kajti večino informacij pridobimo z branjem zapisanih besedil. Nepoznavanje pravopisa nam otežuje oblikovanje besedil knjižnega jezika in učinkovito sporazumevanje, ki se ga praviloma naučimo v šoli, zato upam, da bodo v Pravopisno komisijo poleg raziskovalcev, ki zdaj premočno prevladujejo (vir), povabljeni tudi učitelji, prevajalci, lektorji, uredniki. S sodelovanjem različnih skupin bo treba iskati kompromise, nobena skupina pa ne bo imela možnosti prevladati tako, kot se je zgodilo pri predlogu podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti in predlogu spremembe zapisa zemljepisnih imen.

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka sta delo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.207
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.426
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.803
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.163
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.367
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.109
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 349