Razkrivamo

Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja

Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo je naslovnik in kaj je sploh namen novih pravil. Ob prenovi nemškega pravopisa so si za cilj postavili ohranitev enotnega knjižnega jezika in poenostavitev veljavnih pravil, predlog slovenskih pravil pa tega ne zagotavlja. Potreben bi bil tudi premislek o tem, v katerih ustanovah je upoštevanje pravopisnih pravil nujno (šola, javna televizija, državna uprava), in temu prilagoditi obseg pravil. Poznavanje pravopisa je zagotovo pomembno, kajti večino informacij pridobimo z branjem zapisanih besedil. Nepoznavanje pravopisa nam otežuje oblikovanje besedil knjižnega jezika in učinkovito sporazumevanje, ki se ga praviloma naučimo v šoli, zato bi bilo nujno v Pravopisno komisijo poleg raziskovalcev, ki zdaj premočno prevladujejo, povabiti tudi učitelje, prevajalce, lektorje in urednike.

26.03.2021 22:40
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   pravopis   jezik   SSKJ   Pravopisna komisija   Helena Dobrovoljc   RTV Slovenija   Novo Mesto   krajevna imena

Fotomontaža: portal+

Predlog novega pravopisa bi pomenil spremembe pri naslednjih zgledih v veljavnem pravopisu: Dolenja vas = Dolenja Vas, Stara vas = Stara Vas, Spodnja vesca = Spodnja Vesca, Novo mesto = Novo Mesto, Stari trg = Stari Trg, Opatje selo = Opatje Selo, Uršna sela = Uršna Sela, Dolenje selce = Dolenje Selce, Ribiško naselje = Ribiško Naselje.

Dvanajstega marca se je z okroglo mizo začela razprava o novih pravopisnih poglavjih (vir). V nastajajočem pravopisu načrtujejo kar nekaj "revolucionarnih novosti" (vir), v medijih pa je najbolj odmevala sprememba pravil pri zapisovanju zemljepisnih imen. Novo mesto bo tako zamenjalo Novo Mesto, tej spremembi pravijo poenostavitev. Na revolucionarne novosti novega pravopisa sem na portalu+ opozorila že pred dvema letoma, ko sem pisala o tem, da je v predlogu novega pravopisa tudi podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti (vir). V zvezi s podčrtajem je takrat Radio Ognjišče po pogovoru s Heleno Dobrovoljc, predsednico Pravopisne komisije, objavil članek z naslovom Uvedba podčrtaja? Pravopis ne nastane čez noč ali po volji ene osebe (vir), zdaj pa imamo pri pravilih za zapisovanje zemljepisnih imen še en podoben poskus spreminjanja pravopisnega predpisa. 

 

Rezultati ankete, v kateri je maja 2020 Pravopisna komisija predstavila šest možnosti, namreč kažejo, da je bilo največ anketirancev tako med jezikoslovci kot nejezikoslovci proti spremembi pravila o pisanju zemljepisnih imen (36 %) – podprli so 5. predlog. Rezultati za jezikoslovce, ki upoštevajo poklicno specializacijo, kažejo, da je bila proti predlogu spremembe večina učiteljev (38 %), lektorjev (46 %), prevajalcev (30 %) in tistih, ki poklica niso navedli (30 %); edina skupina, v kateri je največ glasov dobila sedaj predlagana sprememba (3. predlog), so bili raziskovalci (30 %) (vir):

 

 

 

Anketa o pisanju zemljepisnih imen, maj 2020 (vir)

 

 

O tem, da se v jezikoslovju mnenje raziskovalcev razlikuje od mnenja ostalih poklicev istega področja, bi bilo vredno razmisliti, v zvezi s spletno anketo pa dodajam, da se mi ta metoda ne zdi ustrezna za določanje pravopisnih pravil, če pa so se v Pravopisni komisiji zanjo že odločili, bi bilo smiselno rezultate upoštevati. 

 

Zavrnitev predloga sprememb poleg anketirancev potrjujejo tudi komentarji novic o nastajajočem pravopisu. Prispevek Obeta se prenova pravopisa – bomo pisali Novo Mesto, Slovenska Vas? (vir) je imel 22. marca 248 komentarjev, med njimi pa spremembi naklonjenega nisem našla. Opozarjam na vprašaj v naslovu, ki kaže na to, da sprememba (še) ni potrjena. 

 

V prispevku RTV Slovenija z naslovom Glede na nastajajoči pravopis bomo v imenih krajev tudi mesto, vas in trg pisali z veliko (vir), vprašaja ni več. Del prispevka je tudi pogovor s predsednico Pravopisne komisije Heleno Dobrovoljc, ki ga novinarka sklene z besedami: "Torej spremembe zagotovo bodo." Prispevek ima 33 komentarjev, ki so podobno kot na POP TV spremembi praviloma nenaklonjeni, zanimiva pa je utemeljitev spremembe: "Namen te kompromisne delne reforme je torej predvsem odprava nepotrebnih izjem v eni skupini imen in olajšanje zapisa."

 

Ker je bil predlog v anketi že zavrnjen, ne gre za kompromisno rešitev, dvomim pa tudi, da bo sprememba olajšala zapis. Prednosti spremembe torej ne vidim, vem pa, da bo poleg stroškov, na kar so pogosto opozarjali v spletnih komentarjih, sprememba pravila prinesla nove negotovosti pri rabi knjižnega jezika, npr. pri zapisu imen kot Novo mesto, v katerih je od prvega pravopisa leta 1899 neprva sestavina zapisana tako, kot velja še danes.

 

 

Primerjava pravil za zapis zemljepisnih imen

 

Pravila zadnjega pravopisa smo dobili leta 1990, slovarski del je izšel leta 2001. Zemljepisna imena se delijo na naselbinska in nenaselbinska, sprememba pravila pa se nanaša na naselbinska imena, tj. na imena mest, vasi, trgov in zaselkov. Pri teh imenih se pišejo z veliko začetnico vse sestavine, izjeme so neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, npr.: Dolenja vas, Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje.

 

Slovenski pravopis 2001, poglavje Raba velikih in malih črk, opredelitev naselbinskih zemljepisnih imen in pravilo za zapis z zgledi (vir).

 

 

V predlogu novega pravopisa 8.0 je ločevanje naselbinskih in nenaselbinskih imen ostalo, spremenjeno pa je poimenovanje kategorij, in sicer ima poimenovanje naselbinska imena dvojnico krajevna imena. S tem pa je ostala tudi zahtevnost pravila, kajti za ustrezno uporabo pravila moramo še vedno vedeti, ali je poimenovano samostojno naselje ali kraj (mesto, vas, zaselek). Tudi če "poenostavitev" sprejmemo, bomo v zapisu še vedno ločevali Rožno dolino v Ljubljani (deli mesta so nenaselbinska oziroma nekrajevna imena) in Rožno Dolino pri Novi Gorici.

 

 

Pravopis 8.0, poglavje Velika in mala začetnica, predlog spremenjenega pravila (vir).

 

 

Predlog novega pravopisa bi pomenil spremembe pri naslednjih zgledih v veljavnem pravopisu:

 

Dolenja vas = Dolenja Vas, Stara vas = Stara Vas, Spodnja vesca = Spodnja Vesca, Novo mesto = Novo Mesto, Stari trg = Stari Trg, Opatje selo = Opatje Selo, Uršna sela = Uršna Sela, Dolenje selce = Dolenje Selce, Ribiško naselje = Ribiško Naselje.

 

V prispevku RTV Slovenija je navedena informacija, da so spremembi "zaradi zadreg in pogostega srečevanja z izjemami naklonjeni predvsem geografi", v 70. letih pa "so že potekali pogovori med jezikoslovci in geografi, ki so prinesli razlikovanje med t. i. naselbinskimi in vsemi drugimi nenaselbinskimi imeni". Ob napisanem lahko napačno razumemo, da je sedanja odločitev rezultat 50-letnega razmišljanja, zato pojasnjujem, da je bil rezultat slavistično-geografskih posvetovanj leta 1972 predlog, ki je bil najprej zapisan v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981), kasneje pa v sedaj veljavnem pravopisu, sprejeli pa so ga tudi geografi in ga upoštevali v Krajevnem leksikonu.

 

 

Pojasnilo spremembe pravila, ki je bilo sprejeto na slavistično-geografskih posvetovanjih leta 1972 v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981).

 

 

Ker je pravilo v aktualnem pravopisu že rezultat dogovora med slavisti in geografi, argumentov za spremembo ne vidim. Pridružujem se vsem tistim, ki so že v anketi glasovali za sedaj veljavno rešitev. Ker nov pravopis izhaja na spletu, je mogoče težave pri rabi velike začetnice pri zapisu krajevnih imen veliko enostavneje rešiti z navedbo povezave na spletno aplikacijo Krajevna imena (vir).

 

 

Razmislek o pravopisnih pravilih

 

Ob pisanju novih pravopisnih pravil se vprašajmo, ali pravopisna pravila sploh potrebujemo. Po mojem mnenju je prav, da jih imamo, saj tako na družbeni ravni ohranjamo enotnost slovenskega knjižnega jezika, posamezniki pa si z izražanjem v knjižnem jeziku izboljšujemo možnosti za družbeno napredovanje. Enotnost je bila pomembna tudi piscem pravopisnih pravil nemškega jezika. Zadnja redakcija pravil je iz leta 2018, dosegljiva pa je na spletu (vir). Primerjava slovenskih in nemških pravil je pokazala, da so slovenska veliko obsežnejša. Združitev prvih štirih poglavij od osmih načrtovanih (vir) v en dokument obsega 26.706 besed oziroma 164.427 znakov brez presledkov, celotna nemška pravila pa 24.903 besed oziroma 151.745 znakov brez presledkov.

 

Ko razmišljam o pozivu k sodelovanju v javni razpravi, ki bo potekala do 15. aprila 2021, se zato sprašujem, kdo je naslovnik tako obsežnega besedila, pogrešam pa tudi informacijo o tem, kaj je namen novih pravil. Ob prenovi nemškega pravopisa so si za cilj postavili ohranitev enotnega knjižnega jezika in poenostavitev veljavnih pravil, predlog slovenskih pravil pa tega ne zagotavlja. Besedilo, ki je tako v nemških kot slovenskih pravilih strokovno, je v slovenskih pravilih polno (nepomembnih) posameznosti. Jezik ni prikazan kot sistem, ki se ga je mogoče naučiti, ampak kot množica neurejenih podatkov. Ubeseditve pravil so zapletene in dolge, polno je posebnosti in podatkov, ki presegajo namen pravil in sodijo v enciklopedijo. Besedilo po nepotrebnem obremenjujejo tudi informacije o posameznih besedilnih vrstah in celo o rabi v zasebnem pisanju. Potreben bi bil premislek o tem, v katerih ustanovah je upoštevanje pravopisnih pravil nujno (šola, javna televizija, državna uprava), in temu prilagoditi obseg pravil.

 

Poznavanje pravopisa je pomembno, kajti večino informacij pridobimo z branjem zapisanih besedil. Nepoznavanje pravopisa nam otežuje oblikovanje besedil knjižnega jezika in učinkovito sporazumevanje, ki se ga praviloma naučimo v šoli, zato upam, da bodo v Pravopisno komisijo poleg raziskovalcev, ki zdaj premočno prevladujejo (vir), povabljeni tudi učitelji, prevajalci, lektorji, uredniki. S sodelovanjem različnih skupin bo treba iskati kompromise, nobena skupina pa ne bo imela možnosti prevladati tako, kot se je zgodilo pri predlogu podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti in predlogu spremembe zapisa zemljepisnih imen.

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka sta delo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Spolne zlorabe patra Ivana Rupnika, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
2
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
15
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.539
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.135
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.964
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.577
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.784
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.072
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 989
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 731
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.676
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.421