Razkrivamo

Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja

Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo je naslovnik in kaj je sploh namen novih pravil. Ob prenovi nemškega pravopisa so si za cilj postavili ohranitev enotnega knjižnega jezika in poenostavitev veljavnih pravil, predlog slovenskih pravil pa tega ne zagotavlja. Potreben bi bil tudi premislek o tem, v katerih ustanovah je upoštevanje pravopisnih pravil nujno (šola, javna televizija, državna uprava), in temu prilagoditi obseg pravil. Poznavanje pravopisa je zagotovo pomembno, kajti večino informacij pridobimo z branjem zapisanih besedil. Nepoznavanje pravopisa nam otežuje oblikovanje besedil knjižnega jezika in učinkovito sporazumevanje, ki se ga praviloma naučimo v šoli, zato bi bilo nujno v Pravopisno komisijo poleg raziskovalcev, ki zdaj premočno prevladujejo, povabiti tudi učitelje, prevajalce, lektorje in urednike.

26.03.2021 22:40
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   pravopis   jezik   SSKJ   Pravopisna komisija   Helena Dobrovoljc   RTV Slovenija   Novo Mesto   krajevna imena

Fotomontaža: portal+

Predlog novega pravopisa bi pomenil spremembe pri naslednjih zgledih v veljavnem pravopisu: Dolenja vas = Dolenja Vas, Stara vas = Stara Vas, Spodnja vesca = Spodnja Vesca, Novo mesto = Novo Mesto, Stari trg = Stari Trg, Opatje selo = Opatje Selo, Uršna sela = Uršna Sela, Dolenje selce = Dolenje Selce, Ribiško naselje = Ribiško Naselje.

Dvanajstega marca se je z okroglo mizo začela razprava o novih pravopisnih poglavjih (vir). V nastajajočem pravopisu načrtujejo kar nekaj "revolucionarnih novosti" (vir), v medijih pa je najbolj odmevala sprememba pravil pri zapisovanju zemljepisnih imen. Novo mesto bo tako zamenjalo Novo Mesto, tej spremembi pravijo poenostavitev. Na revolucionarne novosti novega pravopisa sem na portalu+ opozorila že pred dvema letoma, ko sem pisala o tem, da je v predlogu novega pravopisa tudi podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti (vir). V zvezi s podčrtajem je takrat Radio Ognjišče po pogovoru s Heleno Dobrovoljc, predsednico Pravopisne komisije, objavil članek z naslovom Uvedba podčrtaja? Pravopis ne nastane čez noč ali po volji ene osebe (vir), zdaj pa imamo pri pravilih za zapisovanje zemljepisnih imen še en podoben poskus spreminjanja pravopisnega predpisa. 

 

Rezultati ankete, v kateri je maja 2020 Pravopisna komisija predstavila šest možnosti, namreč kažejo, da je bilo največ anketirancev tako med jezikoslovci kot nejezikoslovci proti spremembi pravila o pisanju zemljepisnih imen (36 %) – podprli so 5. predlog. Rezultati za jezikoslovce, ki upoštevajo poklicno specializacijo, kažejo, da je bila proti predlogu spremembe večina učiteljev (38 %), lektorjev (46 %), prevajalcev (30 %) in tistih, ki poklica niso navedli (30 %); edina skupina, v kateri je največ glasov dobila sedaj predlagana sprememba (3. predlog), so bili raziskovalci (30 %) (vir):

 

 

 

Anketa o pisanju zemljepisnih imen, maj 2020 (vir)

 

 

O tem, da se v jezikoslovju mnenje raziskovalcev razlikuje od mnenja ostalih poklicev istega področja, bi bilo vredno razmisliti, v zvezi s spletno anketo pa dodajam, da se mi ta metoda ne zdi ustrezna za določanje pravopisnih pravil, če pa so se v Pravopisni komisiji zanjo že odločili, bi bilo smiselno rezultate upoštevati. 

 

Zavrnitev predloga sprememb poleg anketirancev potrjujejo tudi komentarji novic o nastajajočem pravopisu. Prispevek Obeta se prenova pravopisa – bomo pisali Novo Mesto, Slovenska Vas? (vir) je imel 22. marca 248 komentarjev, med njimi pa spremembi naklonjenega nisem našla. Opozarjam na vprašaj v naslovu, ki kaže na to, da sprememba (še) ni potrjena. 

 

V prispevku RTV Slovenija z naslovom Glede na nastajajoči pravopis bomo v imenih krajev tudi mesto, vas in trg pisali z veliko (vir), vprašaja ni več. Del prispevka je tudi pogovor s predsednico Pravopisne komisije Heleno Dobrovoljc, ki ga novinarka sklene z besedami: "Torej spremembe zagotovo bodo." Prispevek ima 33 komentarjev, ki so podobno kot na POP TV spremembi praviloma nenaklonjeni, zanimiva pa je utemeljitev spremembe: "Namen te kompromisne delne reforme je torej predvsem odprava nepotrebnih izjem v eni skupini imen in olajšanje zapisa."

 

Ker je bil predlog v anketi že zavrnjen, ne gre za kompromisno rešitev, dvomim pa tudi, da bo sprememba olajšala zapis. Prednosti spremembe torej ne vidim, vem pa, da bo poleg stroškov, na kar so pogosto opozarjali v spletnih komentarjih, sprememba pravila prinesla nove negotovosti pri rabi knjižnega jezika, npr. pri zapisu imen kot Novo mesto, v katerih je od prvega pravopisa leta 1899 neprva sestavina zapisana tako, kot velja še danes.

 

 

Primerjava pravil za zapis zemljepisnih imen

 

Pravila zadnjega pravopisa smo dobili leta 1990, slovarski del je izšel leta 2001. Zemljepisna imena se delijo na naselbinska in nenaselbinska, sprememba pravila pa se nanaša na naselbinska imena, tj. na imena mest, vasi, trgov in zaselkov. Pri teh imenih se pišejo z veliko začetnico vse sestavine, izjeme so neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje, npr.: Dolenja vas, Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje.

 

Slovenski pravopis 2001, poglavje Raba velikih in malih črk, opredelitev naselbinskih zemljepisnih imen in pravilo za zapis z zgledi (vir).

 

 

V predlogu novega pravopisa 8.0 je ločevanje naselbinskih in nenaselbinskih imen ostalo, spremenjeno pa je poimenovanje kategorij, in sicer ima poimenovanje naselbinska imena dvojnico krajevna imena. S tem pa je ostala tudi zahtevnost pravila, kajti za ustrezno uporabo pravila moramo še vedno vedeti, ali je poimenovano samostojno naselje ali kraj (mesto, vas, zaselek). Tudi če "poenostavitev" sprejmemo, bomo v zapisu še vedno ločevali Rožno dolino v Ljubljani (deli mesta so nenaselbinska oziroma nekrajevna imena) in Rožno Dolino pri Novi Gorici.

 

 

Pravopis 8.0, poglavje Velika in mala začetnica, predlog spremenjenega pravila (vir).

 

 

Predlog novega pravopisa bi pomenil spremembe pri naslednjih zgledih v veljavnem pravopisu:

 

Dolenja vas = Dolenja Vas, Stara vas = Stara Vas, Spodnja vesca = Spodnja Vesca, Novo mesto = Novo Mesto, Stari trg = Stari Trg, Opatje selo = Opatje Selo, Uršna sela = Uršna Sela, Dolenje selce = Dolenje Selce, Ribiško naselje = Ribiško Naselje.

 

V prispevku RTV Slovenija je navedena informacija, da so spremembi "zaradi zadreg in pogostega srečevanja z izjemami naklonjeni predvsem geografi", v 70. letih pa "so že potekali pogovori med jezikoslovci in geografi, ki so prinesli razlikovanje med t. i. naselbinskimi in vsemi drugimi nenaselbinskimi imeni". Ob napisanem lahko napačno razumemo, da je sedanja odločitev rezultat 50-letnega razmišljanja, zato pojasnjujem, da je bil rezultat slavistično-geografskih posvetovanj leta 1972 predlog, ki je bil najprej zapisan v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981), kasneje pa v sedaj veljavnem pravopisu, sprejeli pa so ga tudi geografi in ga upoštevali v Krajevnem leksikonu.

 

 

Pojasnilo spremembe pravila, ki je bilo sprejeto na slavistično-geografskih posvetovanjih leta 1972 v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981).

 

 

Ker je pravilo v aktualnem pravopisu že rezultat dogovora med slavisti in geografi, argumentov za spremembo ne vidim. Pridružujem se vsem tistim, ki so že v anketi glasovali za sedaj veljavno rešitev. Ker nov pravopis izhaja na spletu, je mogoče težave pri rabi velike začetnice pri zapisu krajevnih imen veliko enostavneje rešiti z navedbo povezave na spletno aplikacijo Krajevna imena (vir).

 

 

Razmislek o pravopisnih pravilih

 

Ob pisanju novih pravopisnih pravil se vprašajmo, ali pravopisna pravila sploh potrebujemo. Po mojem mnenju je prav, da jih imamo, saj tako na družbeni ravni ohranjamo enotnost slovenskega knjižnega jezika, posamezniki pa si z izražanjem v knjižnem jeziku izboljšujemo možnosti za družbeno napredovanje. Enotnost je bila pomembna tudi piscem pravopisnih pravil nemškega jezika. Zadnja redakcija pravil je iz leta 2018, dosegljiva pa je na spletu (vir). Primerjava slovenskih in nemških pravil je pokazala, da so slovenska veliko obsežnejša. Združitev prvih štirih poglavij od osmih načrtovanih (vir) v en dokument obsega 26.706 besed oziroma 164.427 znakov brez presledkov, celotna nemška pravila pa 24.903 besed oziroma 151.745 znakov brez presledkov.

 

Ko razmišljam o pozivu k sodelovanju v javni razpravi, ki bo potekala do 15. aprila 2021, se zato sprašujem, kdo je naslovnik tako obsežnega besedila, pogrešam pa tudi informacijo o tem, kaj je namen novih pravil. Ob prenovi nemškega pravopisa so si za cilj postavili ohranitev enotnega knjižnega jezika in poenostavitev veljavnih pravil, predlog slovenskih pravil pa tega ne zagotavlja. Besedilo, ki je tako v nemških kot slovenskih pravilih strokovno, je v slovenskih pravilih polno (nepomembnih) posameznosti. Jezik ni prikazan kot sistem, ki se ga je mogoče naučiti, ampak kot množica neurejenih podatkov. Ubeseditve pravil so zapletene in dolge, polno je posebnosti in podatkov, ki presegajo namen pravil in sodijo v enciklopedijo. Besedilo po nepotrebnem obremenjujejo tudi informacije o posameznih besedilnih vrstah in celo o rabi v zasebnem pisanju. Potreben bi bil premislek o tem, v katerih ustanovah je upoštevanje pravopisnih pravil nujno (šola, javna televizija, državna uprava), in temu prilagoditi obseg pravil.

 

Poznavanje pravopisa je pomembno, kajti večino informacij pridobimo z branjem zapisanih besedil. Nepoznavanje pravopisa nam otežuje oblikovanje besedil knjižnega jezika in učinkovito sporazumevanje, ki se ga praviloma naučimo v šoli, zato upam, da bodo v Pravopisno komisijo poleg raziskovalcev, ki zdaj premočno prevladujejo (vir), povabljeni tudi učitelji, prevajalci, lektorji, uredniki. S sodelovanjem različnih skupin bo treba iskati kompromise, nobena skupina pa ne bo imela možnosti prevladati tako, kot se je zgodilo pri predlogu podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti in predlogu spremembe zapisa zemljepisnih imen.

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka sta delo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
6
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.562
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.717
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.623
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.312
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.282
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.384
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.039
08/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 767
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 782
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.211