Komentar

Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa

Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih stikov med ljudmi (lockdown ali zaprtje države, zaustavitev javnega življenja) širjenje zaustavi. Prav tako nedvomno drži, da samo običajna zaščitna sredstva (maske) in ohranjanje fizične razdalje med ljudmi ne zadošča in ob takšnih ukrepih se virus še vedno širi. Slovenska vlada naj bi po posvetu s svetovalno skupino danes objavila odločitev o tem, ali nas po enem letu čaka že drugi lockdown oziroma popolno zaprtje države.

28.03.2021 10:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Covid-19   Slovenija   zapiranje   lockdown   gospodarstvo   Evropa   Češka   Avstrija   Italija   Belgija   Hrvaška   občine   Dolenjska

Fotomontaža: portal+

Po letu dni različne intenzitete širjenja virusa po državah vedno težje najdemo še kakšne skupne značilnosti, ki bi opravičile oziroma razložile, zakaj je vseeno ob enakih ali celo milejših ukrepih v nekih državah širjenje vseeno počasnejše kot drugje.

Načeloma bi torej države s sprejetjem popolnega zaprtja države (lockdown) širjenje lahko zaustavile, a takšno popolno zaprtje države ima toliko stranskih negativnih učinkov, da se zanj politika in stroka odločita le v izrednih razmerah. Zaprtje namreč povzroči močan upad gospodarske aktivnosti, ki se potem odraža v negativnih posledicah revščine, socialnih stiskah do negativnih posledic na fizično počutje in duševno stanje ljudi. Predvsem pa še vedno ni zagotovljeno, da po dveh, treh tednih popolnega zaprtja države virusa ne bi bilo več, saj bi kasnejše komunikacije z drugimi državami (nobena država ne more funkcionirati izolirano od ostalega sveta, posebno ne v Evropi) povzročile ponovni vnos virusa in tudi po drastičnih ukrepih bi bilo lahko stanje čez mesec dni enako.

 

Če glede učinkov glede obeh skrajnih ukrepov ni dilem, pa vseeno ostaja velika uganka, zakaj imajo enaki ukrepi v nekih državah pozitivne učinke, drugje pa se stanje poslabšuje. V drugem ali tretjem valu pa je situacija lahko celo obratna. Še danes nimamo nekega pravega pojasnila, zakaj so imeli enaki ukrepi lani spomladi pri nas, na Češkem, Madžarskem ali Hrvaškem bistveno manj posledic, večje pa na primer v Nemčiji, Avstriji, da ne omenjamo Belgije ali celo Italije. Seveda smo takrat brali razne razlage, ki so imele svojo logiko in smo jih lahko zagovarjali in vanje verjeli.

 

Ko pa so bile lani jeseni posledice kljub začetno enakim ukrepom po državah bistveno drugačne, pa so pojasnila teh razlik zamrla. Spomladi smo lahko še poiskali skupne značilnosti za države, kjer je bilo širjenje virusa počasnejše, jeseni pa je bilo to že precej težje. Zakaj je prišlo kar naenkrat na Češkem in pri nas do tako hitrega naraščanja okužb, če so bili ljudje ravno tako disciplinirani kot pomladi, v Nemčiji pa je bila rast ob bistveno bolj sproščenih ukrepih precej manjša? Na drugi strani pa so se ponovno z visokim številom okužb in mrtvih zopet znašli Belgijci, ki verjetno glede discipliniranosti niso nič drugačni kot Nizozemci. Po letu dni različne intenzitete širjenja virusa po državah vedno težje najdemo še kakšne skupne značilnosti, ki bi opravičile oziroma razložile, zakaj je vseeno ob enakih ali celo milejših ukrepih v nekih državah širjenje vseeno počasnejše kot drugje.

 

Enake razlike in dileme veljajo tudi v naših razmerah. Lani pomladi smo relativno hitro in v veliki meri zaprli državo (sicer nič bolj ali nič hitreje kot Nemci ali Avstrijci) in imeli srečo glede širitve okužb ter števila mrtvih. Seveda smo to razglasili kot učinkovit bolj proti virusu ter uspeh stroke in ukrepov politike. Večje težave z razlago ukrepov in posledic pa so se pričele pojavljati jeseni. Konec poletja smo sicer še lahko krivili Hrvate za njihove nočne lokale in vnos virusa v Slovenijo. A ko se je jeseni virus začel pri nas širiti precej hitreje kot na Hrvaškem, smo seveda težko še naprej razlagali, kako smo bili vsi v Zrčah in kako je to pospešilo širjenje okužb v naši državi. Prav tako je vladni govorec novembra še lahko razlagal, da je razlog za hitrejši razmah okužb na Dolenjskem obiskovanje zidanic in večja sproščenost Dolenjcev, medtem ko so Primorci bolj disciplinirani in upoštevajo ukrepe.

 

A kako potem danes pojasniti, da imajo na Dolenjskem že skoraj mesec dni praktično odprto vse, razen strežbe v notranjosti lokalov, pa je širjenje virusa vseeno obvladovano? Na Obali pa ni ne neodgovornih ljubljanskih, ne italijanskih turistov, ki bi prinašali nove seve virusa, niti niso odprli zidanic, pa je situacija najbolj kritična in še se zaostruje. 

  

Dejansko  smo prišli v situacijo, ko je težko najti nek skupni imenovalec, s katerim bi lahko razložili ali upravičili hitrejše ali počasnejše širjenje virusa v posameznih državah ali regijah. Zato se niti stroka niti politika s temi razlagami več ne trudita (da se ne bi zarekli), čeprav pa na drugi strani ne smejo priznati, da razlogov za večjo intenziteto širjenja in razlike med posameznimi območji ob enaki ukrepih preprosto ne poznajo. Priznanje teh dilem bi namreč povzročilo še večje nezaupanje v stroko in sposobnost politike, kar bi bilo še slabše. 

  

Zato pojasnila in ukrepanje ostaja samo še v okviru prve navedene dileme. Torej zaščitne maske in ohranjanje razdalje v vsakem primeru, potem pa postopno vse večje zapiranje države glede na naraščanje okužb v upanju, da bodo sprejeti ukrepi širjenje virusa zaustavili. Iskanje pojasnil in razlogov, zakaj pa uspevajo brez strogih ukrepov v nekaterih državah danes (v drugih pa včeraj) ali v nekih regijah zadrževati širjenje okužb v sprejemljivih okvirih, pa se je pravzaprav zaustavilo. 

  

Poznavanje teh razlogov bi najbrž lahko privedlo do bistveno bolj ciljanih ukrepov, tako pa ne ostane drugega, kot da uvajamo vse večje zapiranje po ustaljenem redu, bolj kot naraščajo okužbe. Ne zato, ker bi vedeli, da ima tak ali drugačen ukrep večje ali manjše učinke, temveč preprosto po neki sprejeti logiki zapiranja. Prvo zapiranje gostinskih lokalov (kjer je še najmanj škode), nato zapiranje v države, regije ali celo občine, prepoved vsakršnega združevanja ljudi, sledi zapiranje nenujnih trgovin, zapiranje šol in vrtcev (včasih obratno) do zapiranja gospodarskih dejavnosti (to pa res samo izjemoma). In potem čakanje, da se razmere umirijo.

  

Vemo torej, da je popolno zaprtje nedvomno učinkovit ukrep za zaustavitev širjenja virusa. Čeprav na drugi strani tudi vemo da je tak ukrep učinkovit le za nekaj časa, da so poledice na ljudi zelo negativne in da smo pozneje lahko spet na istem, politika in stroka ob poslabšanju razmer (širitev okužb, število ljudi v bolnicah, povečanje umrljivosti) drugih možnosti preprosto nimata - razen pričakovanja čimprejšnje precepljenosti in upanja, da bo to učinkovalo. Iskanje razlogov, zakaj pa se na Dolenjskem danes kljub več ali manj odprtem življenju virus vseeno ne širi tako hitro kot na Primorskem ali Koroškem, pa je usahnilo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
4
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
13
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.050
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.140
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.908
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.335
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.214
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.063
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 914
08/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 669
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.046
10/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.055