Komentar

Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa

Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih stikov med ljudmi (lockdown ali zaprtje države, zaustavitev javnega življenja) širjenje zaustavi. Prav tako nedvomno drži, da samo običajna zaščitna sredstva (maske) in ohranjanje fizične razdalje med ljudmi ne zadošča in ob takšnih ukrepih se virus še vedno širi. Slovenska vlada naj bi po posvetu s svetovalno skupino danes objavila odločitev o tem, ali nas po enem letu čaka že drugi lockdown oziroma popolno zaprtje države.

28.03.2021 10:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Covid-19   Slovenija   zapiranje   lockdown   gospodarstvo   Evropa   Češka   Avstrija   Italija   Belgija   Hrvaška   občine   Dolenjska

Fotomontaža: portal+

Po letu dni različne intenzitete širjenja virusa po državah vedno težje najdemo še kakšne skupne značilnosti, ki bi opravičile oziroma razložile, zakaj je vseeno ob enakih ali celo milejših ukrepih v nekih državah širjenje vseeno počasnejše kot drugje.

Načeloma bi torej države s sprejetjem popolnega zaprtja države (lockdown) širjenje lahko zaustavile, a takšno popolno zaprtje države ima toliko stranskih negativnih učinkov, da se zanj politika in stroka odločita le v izrednih razmerah. Zaprtje namreč povzroči močan upad gospodarske aktivnosti, ki se potem odraža v negativnih posledicah revščine, socialnih stiskah do negativnih posledic na fizično počutje in duševno stanje ljudi. Predvsem pa še vedno ni zagotovljeno, da po dveh, treh tednih popolnega zaprtja države virusa ne bi bilo več, saj bi kasnejše komunikacije z drugimi državami (nobena država ne more funkcionirati izolirano od ostalega sveta, posebno ne v Evropi) povzročile ponovni vnos virusa in tudi po drastičnih ukrepih bi bilo lahko stanje čez mesec dni enako.

 

Če glede učinkov glede obeh skrajnih ukrepov ni dilem, pa vseeno ostaja velika uganka, zakaj imajo enaki ukrepi v nekih državah pozitivne učinke, drugje pa se stanje poslabšuje. V drugem ali tretjem valu pa je situacija lahko celo obratna. Še danes nimamo nekega pravega pojasnila, zakaj so imeli enaki ukrepi lani spomladi pri nas, na Češkem, Madžarskem ali Hrvaškem bistveno manj posledic, večje pa na primer v Nemčiji, Avstriji, da ne omenjamo Belgije ali celo Italije. Seveda smo takrat brali razne razlage, ki so imele svojo logiko in smo jih lahko zagovarjali in vanje verjeli.

 

Ko pa so bile lani jeseni posledice kljub začetno enakim ukrepom po državah bistveno drugačne, pa so pojasnila teh razlik zamrla. Spomladi smo lahko še poiskali skupne značilnosti za države, kjer je bilo širjenje virusa počasnejše, jeseni pa je bilo to že precej težje. Zakaj je prišlo kar naenkrat na Češkem in pri nas do tako hitrega naraščanja okužb, če so bili ljudje ravno tako disciplinirani kot pomladi, v Nemčiji pa je bila rast ob bistveno bolj sproščenih ukrepih precej manjša? Na drugi strani pa so se ponovno z visokim številom okužb in mrtvih zopet znašli Belgijci, ki verjetno glede discipliniranosti niso nič drugačni kot Nizozemci. Po letu dni različne intenzitete širjenja virusa po državah vedno težje najdemo še kakšne skupne značilnosti, ki bi opravičile oziroma razložile, zakaj je vseeno ob enakih ali celo milejših ukrepih v nekih državah širjenje vseeno počasnejše kot drugje.

 

Enake razlike in dileme veljajo tudi v naših razmerah. Lani pomladi smo relativno hitro in v veliki meri zaprli državo (sicer nič bolj ali nič hitreje kot Nemci ali Avstrijci) in imeli srečo glede širitve okužb ter števila mrtvih. Seveda smo to razglasili kot učinkovit bolj proti virusu ter uspeh stroke in ukrepov politike. Večje težave z razlago ukrepov in posledic pa so se pričele pojavljati jeseni. Konec poletja smo sicer še lahko krivili Hrvate za njihove nočne lokale in vnos virusa v Slovenijo. A ko se je jeseni virus začel pri nas širiti precej hitreje kot na Hrvaškem, smo seveda težko še naprej razlagali, kako smo bili vsi v Zrčah in kako je to pospešilo širjenje okužb v naši državi. Prav tako je vladni govorec novembra še lahko razlagal, da je razlog za hitrejši razmah okužb na Dolenjskem obiskovanje zidanic in večja sproščenost Dolenjcev, medtem ko so Primorci bolj disciplinirani in upoštevajo ukrepe.

 

A kako potem danes pojasniti, da imajo na Dolenjskem že skoraj mesec dni praktično odprto vse, razen strežbe v notranjosti lokalov, pa je širjenje virusa vseeno obvladovano? Na Obali pa ni ne neodgovornih ljubljanskih, ne italijanskih turistov, ki bi prinašali nove seve virusa, niti niso odprli zidanic, pa je situacija najbolj kritična in še se zaostruje. 

  

Dejansko  smo prišli v situacijo, ko je težko najti nek skupni imenovalec, s katerim bi lahko razložili ali upravičili hitrejše ali počasnejše širjenje virusa v posameznih državah ali regijah. Zato se niti stroka niti politika s temi razlagami več ne trudita (da se ne bi zarekli), čeprav pa na drugi strani ne smejo priznati, da razlogov za večjo intenziteto širjenja in razlike med posameznimi območji ob enaki ukrepih preprosto ne poznajo. Priznanje teh dilem bi namreč povzročilo še večje nezaupanje v stroko in sposobnost politike, kar bi bilo še slabše. 

  

Zato pojasnila in ukrepanje ostaja samo še v okviru prve navedene dileme. Torej zaščitne maske in ohranjanje razdalje v vsakem primeru, potem pa postopno vse večje zapiranje države glede na naraščanje okužb v upanju, da bodo sprejeti ukrepi širjenje virusa zaustavili. Iskanje pojasnil in razlogov, zakaj pa uspevajo brez strogih ukrepov v nekaterih državah danes (v drugih pa včeraj) ali v nekih regijah zadrževati širjenje okužb v sprejemljivih okvirih, pa se je pravzaprav zaustavilo. 

  

Poznavanje teh razlogov bi najbrž lahko privedlo do bistveno bolj ciljanih ukrepov, tako pa ne ostane drugega, kot da uvajamo vse večje zapiranje po ustaljenem redu, bolj kot naraščajo okužbe. Ne zato, ker bi vedeli, da ima tak ali drugačen ukrep večje ali manjše učinke, temveč preprosto po neki sprejeti logiki zapiranja. Prvo zapiranje gostinskih lokalov (kjer je še najmanj škode), nato zapiranje v države, regije ali celo občine, prepoved vsakršnega združevanja ljudi, sledi zapiranje nenujnih trgovin, zapiranje šol in vrtcev (včasih obratno) do zapiranja gospodarskih dejavnosti (to pa res samo izjemoma). In potem čakanje, da se razmere umirijo.

  

Vemo torej, da je popolno zaprtje nedvomno učinkovit ukrep za zaustavitev širjenja virusa. Čeprav na drugi strani tudi vemo da je tak ukrep učinkovit le za nekaj časa, da so poledice na ljudi zelo negativne in da smo pozneje lahko spet na istem, politika in stroka ob poslabšanju razmer (širitev okužb, število ljudi v bolnicah, povečanje umrljivosti) drugih možnosti preprosto nimata - razen pričakovanja čimprejšnje precepljenosti in upanja, da bo to učinkovalo. Iskanje razlogov, zakaj pa se na Dolenjskem danes kljub več ali manj odprtem življenju virus vseeno ne širi tako hitro kot na Primorskem ali Koroškem, pa je usahnilo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.590
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.237
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.396
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.963
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.336
06/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.094
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.062
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 978
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.275
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.197