Komentar

Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa

Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih stikov med ljudmi (lockdown ali zaprtje države, zaustavitev javnega življenja) širjenje zaustavi. Prav tako nedvomno drži, da samo običajna zaščitna sredstva (maske) in ohranjanje fizične razdalje med ljudmi ne zadošča in ob takšnih ukrepih se virus še vedno širi. Slovenska vlada naj bi po posvetu s svetovalno skupino danes objavila odločitev o tem, ali nas po enem letu čaka že drugi lockdown oziroma popolno zaprtje države.

28.03.2021 10:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Covid-19   Slovenija   zapiranje   lockdown   gospodarstvo   Evropa   Češka   Avstrija   Italija   Belgija   Hrvaška   občine   Dolenjska

Fotomontaža: portal+

Po letu dni različne intenzitete širjenja virusa po državah vedno težje najdemo še kakšne skupne značilnosti, ki bi opravičile oziroma razložile, zakaj je vseeno ob enakih ali celo milejših ukrepih v nekih državah širjenje vseeno počasnejše kot drugje.

Načeloma bi torej države s sprejetjem popolnega zaprtja države (lockdown) širjenje lahko zaustavile, a takšno popolno zaprtje države ima toliko stranskih negativnih učinkov, da se zanj politika in stroka odločita le v izrednih razmerah. Zaprtje namreč povzroči močan upad gospodarske aktivnosti, ki se potem odraža v negativnih posledicah revščine, socialnih stiskah do negativnih posledic na fizično počutje in duševno stanje ljudi. Predvsem pa še vedno ni zagotovljeno, da po dveh, treh tednih popolnega zaprtja države virusa ne bi bilo več, saj bi kasnejše komunikacije z drugimi državami (nobena država ne more funkcionirati izolirano od ostalega sveta, posebno ne v Evropi) povzročile ponovni vnos virusa in tudi po drastičnih ukrepih bi bilo lahko stanje čez mesec dni enako.

 

Če glede učinkov glede obeh skrajnih ukrepov ni dilem, pa vseeno ostaja velika uganka, zakaj imajo enaki ukrepi v nekih državah pozitivne učinke, drugje pa se stanje poslabšuje. V drugem ali tretjem valu pa je situacija lahko celo obratna. Še danes nimamo nekega pravega pojasnila, zakaj so imeli enaki ukrepi lani spomladi pri nas, na Češkem, Madžarskem ali Hrvaškem bistveno manj posledic, večje pa na primer v Nemčiji, Avstriji, da ne omenjamo Belgije ali celo Italije. Seveda smo takrat brali razne razlage, ki so imele svojo logiko in smo jih lahko zagovarjali in vanje verjeli.

 

Ko pa so bile lani jeseni posledice kljub začetno enakim ukrepom po državah bistveno drugačne, pa so pojasnila teh razlik zamrla. Spomladi smo lahko še poiskali skupne značilnosti za države, kjer je bilo širjenje virusa počasnejše, jeseni pa je bilo to že precej težje. Zakaj je prišlo kar naenkrat na Češkem in pri nas do tako hitrega naraščanja okužb, če so bili ljudje ravno tako disciplinirani kot pomladi, v Nemčiji pa je bila rast ob bistveno bolj sproščenih ukrepih precej manjša? Na drugi strani pa so se ponovno z visokim številom okužb in mrtvih zopet znašli Belgijci, ki verjetno glede discipliniranosti niso nič drugačni kot Nizozemci. Po letu dni različne intenzitete širjenja virusa po državah vedno težje najdemo še kakšne skupne značilnosti, ki bi opravičile oziroma razložile, zakaj je vseeno ob enakih ali celo milejših ukrepih v nekih državah širjenje vseeno počasnejše kot drugje.

 

Enake razlike in dileme veljajo tudi v naših razmerah. Lani pomladi smo relativno hitro in v veliki meri zaprli državo (sicer nič bolj ali nič hitreje kot Nemci ali Avstrijci) in imeli srečo glede širitve okužb ter števila mrtvih. Seveda smo to razglasili kot učinkovit bolj proti virusu ter uspeh stroke in ukrepov politike. Večje težave z razlago ukrepov in posledic pa so se pričele pojavljati jeseni. Konec poletja smo sicer še lahko krivili Hrvate za njihove nočne lokale in vnos virusa v Slovenijo. A ko se je jeseni virus začel pri nas širiti precej hitreje kot na Hrvaškem, smo seveda težko še naprej razlagali, kako smo bili vsi v Zrčah in kako je to pospešilo širjenje okužb v naši državi. Prav tako je vladni govorec novembra še lahko razlagal, da je razlog za hitrejši razmah okužb na Dolenjskem obiskovanje zidanic in večja sproščenost Dolenjcev, medtem ko so Primorci bolj disciplinirani in upoštevajo ukrepe.

 

A kako potem danes pojasniti, da imajo na Dolenjskem že skoraj mesec dni praktično odprto vse, razen strežbe v notranjosti lokalov, pa je širjenje virusa vseeno obvladovano? Na Obali pa ni ne neodgovornih ljubljanskih, ne italijanskih turistov, ki bi prinašali nove seve virusa, niti niso odprli zidanic, pa je situacija najbolj kritična in še se zaostruje. 

  

Dejansko  smo prišli v situacijo, ko je težko najti nek skupni imenovalec, s katerim bi lahko razložili ali upravičili hitrejše ali počasnejše širjenje virusa v posameznih državah ali regijah. Zato se niti stroka niti politika s temi razlagami več ne trudita (da se ne bi zarekli), čeprav pa na drugi strani ne smejo priznati, da razlogov za večjo intenziteto širjenja in razlike med posameznimi območji ob enaki ukrepih preprosto ne poznajo. Priznanje teh dilem bi namreč povzročilo še večje nezaupanje v stroko in sposobnost politike, kar bi bilo še slabše. 

  

Zato pojasnila in ukrepanje ostaja samo še v okviru prve navedene dileme. Torej zaščitne maske in ohranjanje razdalje v vsakem primeru, potem pa postopno vse večje zapiranje države glede na naraščanje okužb v upanju, da bodo sprejeti ukrepi širjenje virusa zaustavili. Iskanje pojasnil in razlogov, zakaj pa uspevajo brez strogih ukrepov v nekaterih državah danes (v drugih pa včeraj) ali v nekih regijah zadrževati širjenje okužb v sprejemljivih okvirih, pa se je pravzaprav zaustavilo. 

  

Poznavanje teh razlogov bi najbrž lahko privedlo do bistveno bolj ciljanih ukrepov, tako pa ne ostane drugega, kot da uvajamo vse večje zapiranje po ustaljenem redu, bolj kot naraščajo okužbe. Ne zato, ker bi vedeli, da ima tak ali drugačen ukrep večje ali manjše učinke, temveč preprosto po neki sprejeti logiki zapiranja. Prvo zapiranje gostinskih lokalov (kjer je še najmanj škode), nato zapiranje v države, regije ali celo občine, prepoved vsakršnega združevanja ljudi, sledi zapiranje nenujnih trgovin, zapiranje šol in vrtcev (včasih obratno) do zapiranja gospodarskih dejavnosti (to pa res samo izjemoma). In potem čakanje, da se razmere umirijo.

  

Vemo torej, da je popolno zaprtje nedvomno učinkovit ukrep za zaustavitev širjenja virusa. Čeprav na drugi strani tudi vemo da je tak ukrep učinkovit le za nekaj časa, da so poledice na ljudi zelo negativne in da smo pozneje lahko spet na istem, politika in stroka ob poslabšanju razmer (širitev okužb, število ljudi v bolnicah, povečanje umrljivosti) drugih možnosti preprosto nimata - razen pričakovanja čimprejšnje precepljenosti in upanja, da bo to učinkovalo. Iskanje razlogov, zakaj pa se na Dolenjskem danes kljub več ali manj odprtem življenju virus vseeno ne širi tako hitro kot na Primorskem ali Koroškem, pa je usahnilo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.168
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.096
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.694
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 933
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.332
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.041
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.002
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 526