Ni mi jasno, zakaj vlada po vseh teh mesecih, ko je postalo očitno, da se proti epidemiji novega koronavirusa in njegovim mutacijam ne da boriti s polovičnimi ukrepi, ampak zgolj in samo na vse ali nič, še vedno sledi vzorcu, ki se je od lanske jeseni izkazal kot neučinkovit. Zakaj tudi tokrat sprejemajo le na videz rigorozne ukrepe, govorijo o popolnem zaprtju, če pa v resnici sploh ne bo tako strogo in hudo, saj ostaja veliko izjem in tudi diskrecija delodajalcev, da sami odločijo o tem, kje bodo delali njihovi zaposleni. Po izkušnji prvega vala (ki ga je Slovenija zelo dobro premagala) in bridki statistiki drugega (ko je umrlo več kot 3500 ljudi), se zdaj pomankljivo oboroženi in pripravljeni podajamo v tretji val, ki bo, kot kažejo izkušnje od drugod, spet drugačen od drugega oziroma prvega. Tokrat "pride na vrsto" mlajši del populacije, tisti med 30. in 50. letom, ki ne spadajo niti v kategorijo kroničnih bolnikov niti v eno izmed rizičnih skupin. Referenčni primer je ta hip Brazilija (o čemer bomo na portalu+ objavili prispevek v prihodnjih dneh).

Po jesenski-zimski izgubljeni vojni z virusom bi od vlade pričakovali doslednost glede ukrepov, s spoštovanjem katerih se politiki in vladniki doslej niso ravno izkazali (prleški sendviči, frizerske storitve za ministrice ipd.), kar je pripeljalo do erozije zaupanja v vse državne institucije. Ni samo opozicija tista, ki dokazuje, da v tej državi nihče več nikomur ne zaupa, pač pa je tudi že večina javnega mnenja (okoli 60 %) do vlade negativno nastrojena. Opozicija je seveda vredna svojega denarja in po mojem mnenju ne bi smela priti na oblast le na račun napak te vlade, vendar je dejstvo, da Slovenci enostavno ne verjamejo več ne vladi, ne NIJZ, ne nadškofu, ne predsedniku republike. Niti infantilni opoziciji s kamniškim doživljenjskim klovnom na čelu.

Simptomatično je vlada od oktobra lani vsakič delala isto napako pri uveljavljenju "restriktivnih" ukrepov (ki jih je potem tik pred prazniki nekoliko "razrahljala", s čemer se je izgubil njihov učinek), zato si upam staviti, da tokrat ne bo nič drugače.

Zakaj ne zmorejo enkrat za spremembo toliko doslednosti, da bi ljudstvu povedali:

"Naslednjih 14 dni bo popoln lockdown, takšen, kakršnega Slovenija še ni videla. Ljudje boste morali ostati doma, izjeme bodo redke in strogo določene, kazni primerljve tistim v Italiji v času najstrožjih ukrpeov."

Samo na ta način bi verjetno prisilili ljudi, da dva tedna pod grožnjo kazni dejansko ostanejo doma in na ta način ustavijo 3. val. 

To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato bodo čez 2 ali 3 tedne, ko bodo bolnišnice spet pokale po šivih, prisiljeni zaostrovati ukrepe. In ljudstvo bo spet norelo, protesti se bodo ponovno začeli in okrepili. Nihče ne bo zadovoljen, zmagoval bo edinole virus, ki v tretjem valu lahko paralizira državo vse tja do začetka poletja.

Na tehtnici imamo torej dva tedna popolnega zaprtja in tri mesece improvizacij. Prvo je seveda šok, politično izjemno tvegano dejanje, ki lahko pomeni celo poraz na volitvah. Toda na drugi strani imamo umiranje na obroke, ki bo v končni fazi še bolj izčrpalo - fizično in duševno - ljudi. Politika se odloča po liniji najmanjšega odpora, kar je oportuno in racionalno. Vprašanje pa je, če je tudi pravilno. Osebno mislim, da ni in da bi bilo pač potrebno stisniti zobe dva tedna in s popolnim lockdownom ustaviti epidemijo. Toda nisem politik, še manj premier. Če bi bil, bi svojo politično prihodnost  žrtvoval za splošno korist, zdravje in varnost državljanov. Ne rečem, da si Janša tega ne upa, vendar se mi zdi, da si je z nespodobnim obnašanjem na tviterju in neprimernim komuniciranjem tako nažagal vejo, na kateri sedi, da je njegov manevrski prostor za odločanje precej manjši, kot bi lahko bil. In kdor ga je v nedeljo pozorno poslušal, mu ni ušlo, s kakšnim skrhanim glasom je na konferenci za medije sporočal sklepe vlade.

Janše še nisem slišal takšnega. Niti med osamosvojitveno vojno ne. Škoda, da svojih čustev ne ubesedi in ljudem pove, da je tudi on samo človek in da je v teh dneh sprejemal najtežje odločitve v svojem življenju. Na ta način bi vsaj tisti, ki niso zapriseženi "antijanšisti", razumeli, da je tudi Janši težko in da mu ni vseeno za ljudi, pa naj kot očetovska figura deluje še tako avtoritativno. Angela Merkel je to vedno znala odlično ubesediti.