Razkrivamo

Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?

Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot 3.500 mrtvih, pri čemer so nastradali zlasti starejši, varovanci domov za ostarele. Zaradi vsega tega bo enkrat potrebno izpostaviti tudi politične in pravosodne posledice takšne malomarnosti. Še pred tem pa se prebiti s čim manj žrtev skozi tretji val, ki je Slovenijo dosegel sredi marca. Toda tretji val je drugačen, tokrat so na udaru predvsem mlajši, kajti mutacije novega koronavirusa po ugotovitvah zdravstvenih strokovnjakov najbolj ogrožajo populacijo med 30. in 50. letom starosti. Tipčen primer je Brazilija.

05.04.2021 05:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   covid-19   Brazilija   CNN   Mateja Logar   Slovenija   brazilski sev   bolniki

Foto: : Joédson Alves / EFE

Brazilski zdravniki intenzivne nege ponavljajo eno in isto: v zadnjem valu so njihovi pacienti mlajši kot kdajkoli. Hospitalizirajo drugače sicer zdrave ljudi, stare od 30 in 50 let, kar velja za večino bolnikov.

Ko je konec marca Mateja Logar, ki po formalnem umiku Bojane Beović vodi vladno svetovalno skupino za covid-19, javnosti sporočila, da na intenzivne enote slovenskih bolnišnic prihajajo (vse) mlajši bolniki, je marsikdo pomislil, da bi se nam utegnilo začeti dogajati nekaj podobnega kot se po novem letu v Braziliji. Njhova mutacija (t.i. brazilski sev) sicer v Sloveniji uradno še ni prisotna, med populacijo se namreč širi zlasti angleški sev, vendar je vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili tudi prvi "Brazilci".

 

CNN je nedavno poročal o zgodbi 28-letne Graciane da Silva, doma v Riu de Janeiru. Od trenutka, ko je zbolela, do tedaj, ko je umrla v mestni bolnišnici, je minilo vsega deset dni. Njena smrt je le ena v množice podobno žalostnih zgodb. Očetje in matere niso imeli časa, da bi se poslovili od svojih otrok, ki jih je mutirani covid-19 prinesel na intenzivne enote brazilskih bolnic. To je marsikoga šokiralo. Med prvim valom brazilskega boja s koronavirusom so namreč - podobno kot v Sloveniji - starejši predstavljali večino obolelih in umrlih zaradi tega virusa. Toda od novega leta dalje je Brazilija zašla v najhujše dni pandemije do zdaj; vsakodnevni novi primeri bolezni in smrti podirajo rekorde. Med drugim valom se je pokazal tudi tisti zaskrbljujoči vzorec, ki bi za Slovenijo predstavljal nacionalno katastrofo: da namreč več mladih ljudi resno zboleva in celo umira zaradi covida-19.

 

Zakaj? Ali se z novim sevom okuži in zboli več mladih? Ali je zaradi tega, kako se obnašajo mladi, večja verjetnost, da se bodo okužili? Bi bila možna nekakšna kombinacija obojega? Na vsa ta vprašanja za zdaj ni jasnih odgovorov.

 

 

Pacienti so vedno mlajši

 

Brazilski zdravniki intenzivne nege ponavljajo eno in isto: v zadnjem valu so njihovi pacienti mlajši kot kdajkoli. Hospitalizirajo drugače sicer zdrave ljudi, stare od 30 in 50 let, kar velja za večino bolnikov. Postelje na intenzivnih oddelkih so zasedene z več mladimi kot kdajkoli prej. "Število resnih okužb je mnogo večje kot v prvem valu", je za CNN povedal Luan Matos de Menezes, zdravnik v javni bolnici v amazonskem mestu Manaus že na začetku leta: "Razvidno je, da je njihovo stanje mnogo bolj kritično." 

 

Brazilsko zdravstveno ministrstvo je z analizo podatkov o alfa-fetoproteinu (AFP) ugotovilo, da število ljudi, starih od 30 do 59 let, v preteklih treh mesecih predstavlja že dobro četrtino (27 %) vseh smrti zaradi covida-19. V raziskavi so ugotovili, da se je v istem obdobju delež smrtnih primerov pri starih 60 let in več znižal skoraj za desetino. Doslej je kar 60 % mlajših bolnikov s covidom-19 potrebovalo postelje na intenzivni negi, kar je več kot v začetku pandemije. Za zdravnike, ki so gledali umirati mlajše bolnike, je to še posebno kruto.

 

Naraščanje primerov bolezni in smrti pri mlajših sovpada s širjenjem najmanj ene različice covida-19 v Braziliji. Gre za t.i. sev P.1, za katerega strokovnjaki pravijo, da izvira iz Brazilije, nedavna študija pa kaže, da se prenaša do 220 odstokov hitreje od izvirnega virusa. Za primerjavo: britanski sev se širi približno 60 % hitreje od "originala".

 

Ko se je sev P.1 konec lanskega leta prvič pojavil v Braziliji, je več zdravnikov predvidevalo, da je sev posledica demografskih sprememb med obolelimi. "Možno je, da so novi sevi bolj smrtonosni, vendar nimamo znanstvenih podatkov, ki bi to potrdili", pravi Jesem Orellana, brazilski epidemiolog. "Kar vemo, je to, da je sev P.1 bolj nalezljiv." 

 

 

***

 

Slovenijo nedvomno čaka še nekaj izjemno težkih tednov. Včerajšni podatki so skrb vzbujajoči, saj je bila incidenca okužb med testiranimi ponovno prek 25 %, s čemer se približujemo vrhuncu 2. vala pozimi. Toda 3. val se niti še ni dobro začel, zato je kakršno koli optimistično razmišljanje prezgodaj. Tudi kontradiktorni vladni "velikonočni ukrepi" bodo vse razsežnosti in posledice pokazali šele konec tega in v začetku prihodnjega tedna.

 

Preden bo bolje in se bomo lahlo veselili poletja, nas torej čaka še eno naporno obdobje, ko bo težko ohraniti socialno distanco in spoštovati vsaj tiste vladne zaščitne ukrepe, ki so skladni z zdravo pametjo. Že to bi bilo dovolj, da tretji val med Slovenci ne bo pustil takšnega razdejanja, kot ga je drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.829
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.616
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.408
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.283
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.121
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 837
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 524
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985