Ko je konec marca Mateja Logar, ki po formalnem umiku Bojane Beović vodi vladno svetovalno skupino za covid-19, javnosti sporočila, da na intenzivne enote slovenskih bolnišnic prihajajo (vse) mlajši bolniki, je marsikdo pomislil, da bi se nam utegnilo začeti dogajati nekaj podobnega kot se po novem letu v Braziliji. Njhova mutacija (t.i. brazilski sev) sicer v Sloveniji uradno še ni prisotna, med populacijo se namreč širi zlasti angleški sev, vendar je vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili tudi prvi "Brazilci".

CNN je nedavno poročal o zgodbi 28-letne Graciane da Silva, doma v Riu de Janeiru. Od trenutka, ko je zbolela, do tedaj, ko je umrla v mestni bolnišnici, je minilo vsega deset dni. Njena smrt je le ena v množice podobno žalostnih zgodb. Očetje in matere niso imeli časa, da bi se poslovili od svojih otrok, ki jih je mutirani covid-19 prinesel na intenzivne enote brazilskih bolnic. To je marsikoga šokiralo. Med prvim valom brazilskega boja s koronavirusom so namreč - podobno kot v Sloveniji - starejši predstavljali večino obolelih in umrlih zaradi tega virusa. Toda od novega leta dalje je Brazilija zašla v najhujše dni pandemije do zdaj; vsakodnevni novi primeri bolezni in smrti podirajo rekorde. Med drugim valom se je pokazal tudi tisti zaskrbljujoči vzorec, ki bi za Slovenijo predstavljal nacionalno katastrofo: da namreč več mladih ljudi resno zboleva in celo umira zaradi covida-19.

Zakaj? Ali se z novim sevom okuži in zboli več mladih? Ali je zaradi tega, kako se obnašajo mladi, večja verjetnost, da se bodo okužili? Bi bila možna nekakšna kombinacija obojega? Na vsa ta vprašanja za zdaj ni jasnih odgovorov.

Pacienti so vedno mlajši

Brazilski zdravniki intenzivne nege ponavljajo eno in isto: v zadnjem valu so njihovi pacienti mlajši kot kdajkoli. Hospitalizirajo drugače sicer zdrave ljudi, stare od 30 in 50 let, kar velja za večino bolnikov. Postelje na intenzivnih oddelkih so zasedene z več mladimi kot kdajkoli prej. "Število resnih okužb je mnogo večje kot v prvem valu", je za CNN povedal Luan Matos de Menezes, zdravnik v javni bolnici v amazonskem mestu Manaus že na začetku leta: "Razvidno je, da je njihovo stanje mnogo bolj kritično." 

Brazilsko zdravstveno ministrstvo je z analizo podatkov o alfa-fetoproteinu (AFP) ugotovilo, da število ljudi, starih od 30 do 59 let, v preteklih treh mesecih predstavlja že dobro četrtino (27 %) vseh smrti zaradi covida-19. V raziskavi so ugotovili, da se je v istem obdobju delež smrtnih primerov pri starih 60 let in več znižal skoraj za desetino. Doslej je kar 60 % mlajših bolnikov s covidom-19 potrebovalo postelje na intenzivni negi, kar je več kot v začetku pandemije. Za zdravnike, ki so gledali umirati mlajše bolnike, je to še posebno kruto.

Naraščanje primerov bolezni in smrti pri mlajših sovpada s širjenjem najmanj ene različice covida-19 v Braziliji. Gre za t.i. sev P.1, za katerega strokovnjaki pravijo, da izvira iz Brazilije, nedavna študija pa kaže, da se prenaša do 220 odstokov hitreje od izvirnega virusa. Za primerjavo: britanski sev se širi približno 60 % hitreje od "originala".

Ko se je sev P.1 konec lanskega leta prvič pojavil v Braziliji, je več zdravnikov predvidevalo, da je sev posledica demografskih sprememb med obolelimi. "Možno je, da so novi sevi bolj smrtonosni, vendar nimamo znanstvenih podatkov, ki bi to potrdili", pravi Jesem Orellana, brazilski epidemiolog. "Kar vemo, je to, da je sev P.1 bolj nalezljiv." 

***

Slovenijo nedvomno čaka še nekaj izjemno težkih tednov. Včerajšni podatki so skrb vzbujajoči, saj je bila incidenca okužb med testiranimi ponovno prek 25 %, s čemer se približujemo vrhuncu 2. vala pozimi. Toda 3. val se niti še ni dobro začel, zato je kakršno koli optimistično razmišljanje prezgodaj. Tudi kontradiktorni vladni "velikonočni ukrepi" bodo vse razsežnosti in posledice pokazali šele konec tega in v začetku prihodnjega tedna.

Preden bo bolje in se bomo lahlo veselili poletja, nas torej čaka še eno naporno obdobje, ko bo težko ohraniti socialno distanco in spoštovati vsaj tiste vladne zaščitne ukrepe, ki so skladni z zdravo pametjo. Že to bi bilo dovolj, da tretji val med Slovenci ne bo pustil takšnega razdejanja, kot ga je drugi.