Komentar

Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje

Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in gostobesedno vsiljiv. Na žalost pa dokazuje staro resnico, da nož sam po sebi ni ne koristen ne škodljiv; odvisen je od človeka, ki ga uporablja. Podobno velja za oster razum. Andražev razum je izjemen, ga pa zadnje čase usmerja roka sovraštva. Um ostaja oster, žrtev pa postaja Andraževa integriteta.

05.04.2021 23:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   Andraž Teršek   Andrej Drapal   polemika   1. april   vlada   ukrepi   koronavirus   EU   odgovornost

Marianne Gast: Open minds and empty heads (1950)

To, kar dela ta vlada torej ni zločin, kot to eksplicira Andraž, ampak napaka, da prepogosto ustvarja občutek, kot da ve. Ni naloga vlade, da ve, ampak, da odloča.

Opozoriti imam namen na nekaj tragičnih napak, ki pa so vse posledica temeljne zadrege, ki je vzrok vseh pravniških diskurzov, ki obravnavajo življenje. Kot za vse strokovnjake namreč tudi za pravnike velja, da je njihovo polje, na katerem so strenirani, pravniški diskurz. Ta diskurz je vsaj za zahodni svet od rimskega prava naprej racionalen - ali pa ga ni. Logika od ustave navzdol do zadnjega podzakonskega akta ali od zadnjega podzakonskega akta do ustave mora biti razločna, jasna in sledljiva; torej racionalna.

 

Pravniški diskurz je po definiciji racionalno črno-bel. Zmagovalec pravnega spora je vedno eden. Tudi če je krivda deljena, je deljena jasno. Tudi v pravni mediaciji se navsezadnje koristi in škode digitalno porazdelijo. Solomon je, ko je prišel do situacije, ki je ni mogel rešiti digitalno, situacijo prerezal – in s tem z neracionalno potezo ustvaril racionalen, digitalen rezultat. 

 

Tej temeljni racionalnosti prava ne oporekam, nasprotno. Zadrega pa nastane, ko začne pravnik predpostavljati, da je pravni diskurz podlaga vseh ostalih diskurzov, podlaga življenja samega. Življenje namreč ni racionalno; ni digitalno, ampak analogno. Evolucija živega je rezultat kompleksnosti, ki nujno ustvarja "emergencies", vznike, kot sem ta izraz poslovenil v svoji prvi knjigi. Vzniki niso subjektivni, kot bi nekdo razumel nasprotje od racionalnega, le ni jih mogoče linearno vzročno povezati s tistim, iz česar so vzniknili. Življenjske pojave ni mogoče reducirati nazaj, jih razložiti iz preteklosti. Zato je življenje nepredvidljivo in zato zanimivo.

 

Ta uvod se navezuje na Andraževo predpostavka drugega odstavka, ko sedanji cladi očita ukrepe, ki so nelogični, nepredvidljivi. Zadrega je v resnici, da so preveč predvidljivi. Virus sam je namreč eno najbolj nepredvidljivih bitij tega sveta. Nepredvidljiv je že sam po sebi (virologija), v skupini (epidemiologija) pa je daleč pred katerimkoli razumom znanstvenika ali znanstvene skupine, kaj šele pravne stroke. Virologija je sicer opirajoč se na genetiko in mikrobiologijo omogočila cepiva in bo zagotovo odkrila tudi nove mehanizme boja z virusi in drugimi mikrobiološkimi dejavniki, a je v tem boju vedno korak zadaj. Ta korak je v boju z virusi, ki omogočajo tudi horizontalno in ne le veritalnih (dednih) mutacij, pomemben in bistven. 

 

Še slabši je rezultat na nivoju epidemiologije. Tam smo obsojeni na statistiko; tam streljamo s šibrami na slona. Bolje kot nič, ampak daleč od tega, da bi bil lahko odziv kateregakoli epidemiologa kaj boljši od stare modrosti, ki pravi, da gripa mine, če jo zdraviš v sedmih dneh, če pa ne, pa v enem tednu

 

To seveda ne pomeni, da naj bi dvignili roke in se prepustili toku. Nasprotno. Vsak zase išče vire modrosti za osebno zaščito. Kar pa zadeva državo, na katero je Andraž usmeril svoje puščice, pa velja, da bo bolj uspešna, bolj kot bo nepredvidljiva. Moja kritika te vlade torej ni, da je nepredvidljiva, ampak da premalo hitro menja ukrepe. Veliko malih korakov, malih poskusov, je edini pameten odgovor racionalnega agenta. To je modrost, ki jo poznajo dobri managerji že desetletja. Tisti, ki res živijo v nepredvidljivem, kaotičnem svetu tržnih sprememb, vedo, da se preživetje skriva v mnoštvu hitrih akcij in hitrih reakcij na negativne odzive s trga. Zmote so v takem poslovnem modelu pot do uspeha, če jih seveda hitro popravljaš. Svet (življenje) namreč ne deluje v duhu komunističnih petletk in planskega gospodarstva.

 

 

DR. ANDRAŽ TERŠEK 

Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.

 

 

 

Andraž govori o znanosti, ki da je clada ne upošteva, kot da bi bila znanost ena. Ena znanost je bila samo pri Stalinu – pa še tam samo na videz, saj je podtalno vedno obstajao več nasprotujočih se tokov. Pravi znanstveniki ne vedo, ampak raziskujejo. Ne le, da je smislov podatkov, do katerih se dokopljejo znotraj ene znanosti, več, v še večji kontradikciji so med seboj različna znanstvena področja. Tako bi spet v popolnem nasprotju z Andražem morali reči: vedno, ko se katerakoli politika sklicuje na znanost, je to znak, da je v resnici obupala.

 

Znanosti (množina!) so blagoslov razvoja zahodne civilizacije, dokler jo razumemo kot eno od izhodišč za naše odločanje, podobno kot je eno od izhodišč rimsko pravo in vsa ostala pravna dediščina. Misliti, da se v znanostih skrivajo odgovori na življenska vprašanja, je ena od katastrofalnih zmot naivnega scientizma, v katerem živimo. Prav vsak med nami ima podobno kot vlada možnost in priložnost, da si ustvarja svoj lasten smisel iz vsega, kar mu je dostopno. Nekoč smo imeli za izhodišče izkušnje naše družine in ožje skupnosti, kasneje se je temu pridružila Biblija, danes pa izkušnje in Biblijo lahko dopolnjujemo z znanostjo. Vsa tri izhodišča so popolnoma enakovredna: vsa tri predstavljajo zgolj izhodišče, možnost, da generiramo (vsak zase) svoj lastni smisel.

 

To, kar dela ta vlada torej ni zločin, kot to eksplicira Andraž, ampak napaka, da prepogosto ustvarja občutek, kot da ve. Ni naloga vlade, da ve, ampak, da odloča; odloča v racionalno neobvladljivi kompleksnosti, kot omenjeno na začetku tega prispevka. Celo modreci, ki so res modri, vedo, da ne vedo. Misliti, da vlada ve, je izraz vrhunskega napuha – ko pa kogarkoli obtožuješ, da zaradi nevednosti deluješ zločinsko, je pa to zločin proti logiki življenja.

 

Andraž zaključi svoj samomorilski prispevek z nekaj odločnimi vprašanji. Od tretjega vprašanja naprej jasno izpostavi svojo zmotno predpostavko: "logični naslednji korak". Upam, da nas bo ta virus naučil to, kar dobro ve vsak kmet: v življenju ni nič takega, kar je logični naslednji korak. Hrbtenico imam, ko sem sposoben graditi lastne vrednote v dinamično spreminjajočem se svetu. Če v takem svetu ostajam pravniško dosleden, enak, reducibilen, potem sem že mrtev.

 

V osmem vprašanju pa Andraž nehote pove to, kar bi bil najbolj koristen rezultat situacije, v kateri smo: "Prava ni več." Seveda ne v smislu, da bi živeli v brezpravju, ampak da bi se pravniki ukvarjali s pravom, tesarji z lesom, filozofi z vprašanji etike, vladarji pa bi odločali. 

 

Andraž v svojem besu ni sposoben videti točke, kjer pa ta vlada in celotna Evropska unija res delajo napako: hote prevzemajo odgovornost. Odgovornost prevzemajo s tem, ker zapovedujejo. Obnašajo se kot odgovoren starš z mladoletnim otrokom. Starš je za otroka odgovoren. EU za vse nas skupaj z našimi otroci NI odgovorna oziroma ne bi smela biti odgovorna. To, da je večini všeč, da vlade sprejemajo odgovornost in jih s tem razbremenjujejo osebne odgovornosti, je eden od razlogov, da so tej civilizaciji šteti dnevi. Popolnoma se zavedam, da bi bilo iluzorno razmišljati, da bi Slovenija kot del EU delovala v nasprotju z EU etatizmom in birokratizmom. Ampak kot odgovoren posameznik lahko in moram zahtevati nemogoče.

 

Andražu pa želim, da bi se znebil sovraštva in da bi polno zaživel kot pravi rocker, kar po svoji duši tudi je.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.173
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.190
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.070
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.102
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.610
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 608