Komentar

Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje

Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in gostobesedno vsiljiv. Na žalost pa dokazuje staro resnico, da nož sam po sebi ni ne koristen ne škodljiv; odvisen je od človeka, ki ga uporablja. Podobno velja za oster razum. Andražev razum je izjemen, ga pa zadnje čase usmerja roka sovraštva. Um ostaja oster, žrtev pa postaja Andraževa integriteta.

05.04.2021 23:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   Andraž Teršek   Andrej Drapal   polemika   1. april   vlada   ukrepi   koronavirus   EU   odgovornost

Marianne Gast: Open minds and empty heads (1950)

To, kar dela ta vlada torej ni zločin, kot to eksplicira Andraž, ampak napaka, da prepogosto ustvarja občutek, kot da ve. Ni naloga vlade, da ve, ampak, da odloča.

Opozoriti imam namen na nekaj tragičnih napak, ki pa so vse posledica temeljne zadrege, ki je vzrok vseh pravniških diskurzov, ki obravnavajo življenje. Kot za vse strokovnjake namreč tudi za pravnike velja, da je njihovo polje, na katerem so strenirani, pravniški diskurz. Ta diskurz je vsaj za zahodni svet od rimskega prava naprej racionalen - ali pa ga ni. Logika od ustave navzdol do zadnjega podzakonskega akta ali od zadnjega podzakonskega akta do ustave mora biti razločna, jasna in sledljiva; torej racionalna.

 

Pravniški diskurz je po definiciji racionalno črno-bel. Zmagovalec pravnega spora je vedno eden. Tudi če je krivda deljena, je deljena jasno. Tudi v pravni mediaciji se navsezadnje koristi in škode digitalno porazdelijo. Solomon je, ko je prišel do situacije, ki je ni mogel rešiti digitalno, situacijo prerezal – in s tem z neracionalno potezo ustvaril racionalen, digitalen rezultat. 

 

Tej temeljni racionalnosti prava ne oporekam, nasprotno. Zadrega pa nastane, ko začne pravnik predpostavljati, da je pravni diskurz podlaga vseh ostalih diskurzov, podlaga življenja samega. Življenje namreč ni racionalno; ni digitalno, ampak analogno. Evolucija živega je rezultat kompleksnosti, ki nujno ustvarja "emergencies", vznike, kot sem ta izraz poslovenil v svoji prvi knjigi. Vzniki niso subjektivni, kot bi nekdo razumel nasprotje od racionalnega, le ni jih mogoče linearno vzročno povezati s tistim, iz česar so vzniknili. Življenjske pojave ni mogoče reducirati nazaj, jih razložiti iz preteklosti. Zato je življenje nepredvidljivo in zato zanimivo.

 

Ta uvod se navezuje na Andraževo predpostavka drugega odstavka, ko sedanji cladi očita ukrepe, ki so nelogični, nepredvidljivi. Zadrega je v resnici, da so preveč predvidljivi. Virus sam je namreč eno najbolj nepredvidljivih bitij tega sveta. Nepredvidljiv je že sam po sebi (virologija), v skupini (epidemiologija) pa je daleč pred katerimkoli razumom znanstvenika ali znanstvene skupine, kaj šele pravne stroke. Virologija je sicer opirajoč se na genetiko in mikrobiologijo omogočila cepiva in bo zagotovo odkrila tudi nove mehanizme boja z virusi in drugimi mikrobiološkimi dejavniki, a je v tem boju vedno korak zadaj. Ta korak je v boju z virusi, ki omogočajo tudi horizontalno in ne le veritalnih (dednih) mutacij, pomemben in bistven. 

 

Še slabši je rezultat na nivoju epidemiologije. Tam smo obsojeni na statistiko; tam streljamo s šibrami na slona. Bolje kot nič, ampak daleč od tega, da bi bil lahko odziv kateregakoli epidemiologa kaj boljši od stare modrosti, ki pravi, da gripa mine, če jo zdraviš v sedmih dneh, če pa ne, pa v enem tednu

 

To seveda ne pomeni, da naj bi dvignili roke in se prepustili toku. Nasprotno. Vsak zase išče vire modrosti za osebno zaščito. Kar pa zadeva državo, na katero je Andraž usmeril svoje puščice, pa velja, da bo bolj uspešna, bolj kot bo nepredvidljiva. Moja kritika te vlade torej ni, da je nepredvidljiva, ampak da premalo hitro menja ukrepe. Veliko malih korakov, malih poskusov, je edini pameten odgovor racionalnega agenta. To je modrost, ki jo poznajo dobri managerji že desetletja. Tisti, ki res živijo v nepredvidljivem, kaotičnem svetu tržnih sprememb, vedo, da se preživetje skriva v mnoštvu hitrih akcij in hitrih reakcij na negativne odzive s trga. Zmote so v takem poslovnem modelu pot do uspeha, če jih seveda hitro popravljaš. Svet (življenje) namreč ne deluje v duhu komunističnih petletk in planskega gospodarstva.

 

 

DR. ANDRAŽ TERŠEK 

Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.

 

 

 

Andraž govori o znanosti, ki da je clada ne upošteva, kot da bi bila znanost ena. Ena znanost je bila samo pri Stalinu – pa še tam samo na videz, saj je podtalno vedno obstajao več nasprotujočih se tokov. Pravi znanstveniki ne vedo, ampak raziskujejo. Ne le, da je smislov podatkov, do katerih se dokopljejo znotraj ene znanosti, več, v še večji kontradikciji so med seboj različna znanstvena področja. Tako bi spet v popolnem nasprotju z Andražem morali reči: vedno, ko se katerakoli politika sklicuje na znanost, je to znak, da je v resnici obupala.

 

Znanosti (množina!) so blagoslov razvoja zahodne civilizacije, dokler jo razumemo kot eno od izhodišč za naše odločanje, podobno kot je eno od izhodišč rimsko pravo in vsa ostala pravna dediščina. Misliti, da se v znanostih skrivajo odgovori na življenska vprašanja, je ena od katastrofalnih zmot naivnega scientizma, v katerem živimo. Prav vsak med nami ima podobno kot vlada možnost in priložnost, da si ustvarja svoj lasten smisel iz vsega, kar mu je dostopno. Nekoč smo imeli za izhodišče izkušnje naše družine in ožje skupnosti, kasneje se je temu pridružila Biblija, danes pa izkušnje in Biblijo lahko dopolnjujemo z znanostjo. Vsa tri izhodišča so popolnoma enakovredna: vsa tri predstavljajo zgolj izhodišče, možnost, da generiramo (vsak zase) svoj lastni smisel.

 

To, kar dela ta vlada torej ni zločin, kot to eksplicira Andraž, ampak napaka, da prepogosto ustvarja občutek, kot da ve. Ni naloga vlade, da ve, ampak, da odloča; odloča v racionalno neobvladljivi kompleksnosti, kot omenjeno na začetku tega prispevka. Celo modreci, ki so res modri, vedo, da ne vedo. Misliti, da vlada ve, je izraz vrhunskega napuha – ko pa kogarkoli obtožuješ, da zaradi nevednosti deluješ zločinsko, je pa to zločin proti logiki življenja.

 

Andraž zaključi svoj samomorilski prispevek z nekaj odločnimi vprašanji. Od tretjega vprašanja naprej jasno izpostavi svojo zmotno predpostavko: "logični naslednji korak". Upam, da nas bo ta virus naučil to, kar dobro ve vsak kmet: v življenju ni nič takega, kar je logični naslednji korak. Hrbtenico imam, ko sem sposoben graditi lastne vrednote v dinamično spreminjajočem se svetu. Če v takem svetu ostajam pravniško dosleden, enak, reducibilen, potem sem že mrtev.

 

V osmem vprašanju pa Andraž nehote pove to, kar bi bil najbolj koristen rezultat situacije, v kateri smo: "Prava ni več." Seveda ne v smislu, da bi živeli v brezpravju, ampak da bi se pravniki ukvarjali s pravom, tesarji z lesom, filozofi z vprašanji etike, vladarji pa bi odločali. 

 

Andraž v svojem besu ni sposoben videti točke, kjer pa ta vlada in celotna Evropska unija res delajo napako: hote prevzemajo odgovornost. Odgovornost prevzemajo s tem, ker zapovedujejo. Obnašajo se kot odgovoren starš z mladoletnim otrokom. Starš je za otroka odgovoren. EU za vse nas skupaj z našimi otroci NI odgovorna oziroma ne bi smela biti odgovorna. To, da je večini všeč, da vlade sprejemajo odgovornost in jih s tem razbremenjujejo osebne odgovornosti, je eden od razlogov, da so tej civilizaciji šteti dnevi. Popolnoma se zavedam, da bi bilo iluzorno razmišljati, da bi Slovenija kot del EU delovala v nasprotju z EU etatizmom in birokratizmom. Ampak kot odgovoren posameznik lahko in moram zahtevati nemogoče.

 

Andražu pa želim, da bi se znebil sovraštva in da bi polno zaživel kot pravi rocker, kar po svoji duši tudi je.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.644
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.780
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.400
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.569
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.066
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.361
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427