Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ampak le preko državljana, ki ga bo nekdo spodbudil v aktivnega državljana. Preko učitelja, preko vzgoje k delanju prav, bolje in pravičneje. Naj spet zveni naivno ali donkihotsko, prepričan sem da predvsem našim zvestim anonimnim komentatorjem, a verjamem, da je to eden bistvenih tlakovcev na poti k izboljšavi Sistema, k boljši demokraciji.
Izboljšava Sistema? Kaj je že to? Morda pa obstaja čarobna formula, ki lahko to uresniči. Izboljšavo Sistema delovanja državnih institucij. Poskusiti ni greh, mar ne? En dotik ali šum te formule sem začutil v prispevku v TV Dnevniku 21. marca letos, ko je bilo govora o dveh velikih sodnih procesih, ki potekajo v Italiji proti mafiji. Nekdo namreč pove sledeči stavek: "Proti mafiji ne morejo nikoli zmagati policaji, zmagajo lahko le učitelji." Pa se mi odpre tole razmišljanje:
Človeška civilizacija je na stopnji razvitosti parlamentarne demokracije, ki kaže določeno zagatnost oziroma nesposobnost reševanja nekaterih akutnih javnih, skupnostnih problemov. Ne bi šel v naštevanje, a naj omenim tega, na katerega opozarja omenjeni prispevek v televizijskem Dnevniku: zagatnost in nemoč dokazovanja nepravilnosti pri trošenju javnega denarja, kjer se velikokrat kažejo znaki, značilni za mafijo, za mafijski način delovanja.
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ampak le preko državljana, ki ga bo nekdo spodbudil v aktivnega državljana. Preko učitelja, preko vzgoje k delanju prav, bolje in pravičneje. Naj spet zveni naivno ali donkihotsko, prepričan sem da predvsem našim zvestim anonimnim komentatorjem, a verjamem, da je to eden bistvenih tlakovcev na poti k izboljšavi Sistema, k boljši demokraciji. Kaj je bolje in pravičneje namreč napotuje tudi institucionalizirana javna argumentacija tistih državljanov, ki to želijo, hočejo in so tudi pripravljeni dokazovati da so sposobni argumentirati. Slednje pa lahko dokazujejo predvsem s pomočjo učiteljev, ki jim povedo, kako biti aktivni državljan in katera orodja in načine lahko uporabljajo.
In zakaj ne bi naredili še kakšnega poskusa v smeri, kaj je bolje in pravičneje pri trošenju javnega denarja? Ne samo po poti dokazovanja nepravilnosti in kaznovanja, saj konec koncev kako lahko nekdo dokaže mafijsko delovanje denimo večini udeležencev koordinacijske skupine za podelitev koncesije za izgradnjo energetskih objektov na Spodnji Savi, čeprav se še danes ob branju vseh mogočih zapisnikov sej na to temo (slučajno so mi te dni prišli v branje zapisniki iz decembra 1999), lahko hitro pojavi utemeljen sum? Ne more, ne gre, po obstoječem pravnem redu in praksi se ne da dokazati ničesar! Nagledal sem se na desetine podobnih primerov in vedno prišel do zaključka: Ne, ne da se dokazati nepravilnosti, slabega namena ali "mafioznosti"!
Rešitev je ta, da gremo po poti preprečevanja in to na prvem mestu z vzgojo in izobraževanjem, ja, s pomočjo učiteljev. Da pa ne bomo čakali sto let, da zrasejo tako učitelji kot otroci, poskusimo s kakšno bližnjico. Z argumentacijo tistih, ki so voljni in sposobni argumentacije. Jaz sem naredil že 57 poskusov!
Zakaj se Slovenec dokaj hitro odloči za dobrodelno dejanje, pomoč posamezniku v stiski, na drugi strani pa mu je silno težko in redko narediti kaj za Celoto, Skupnost? Hitro je pri roki odgovor, saj so drugi poklicani za to, saj imamo Sistem, saj imamo volitve. Pa vendar, ko bi bilo večinoma potrebno storiti tako malo, samo pritisniti kdaj na tipko ZA ali PROTI, se udeležiti kakšne argumentacije vsaj pri zadevah, ki te zanimajo ali kakorkoli zadevajo ... Ne, vedno prevlada matrica, po kateri so "drugi dobro plačani za to". Saj imamo Sistem, ustavo in zakone, poreče prevladujoča večina. Seveda večina od tistih, ki sploh kaj rečejo na to temo in že teh je med Slovenci silno malo, premalo. In spet smo pri glavnem vprašanju: Kdo sploh lahko popravi Sistem?
Spet ponovimo, da bi bilo vsaj malo manj nepravilnosti pri porabi javnega denarja, da bi bilo vsaj malo manj mafijskega načina delovanja. Še enkrat, policaji in vsi, ki spadajo v isti represivni resor, vsi ti ne morejo popraviti Sistema. Lahko pa ga Učitelji, ja, pisano z veliko začetnico, kajti ne gre za vse učitelje, gre predvsem za tiste, ki lahko naučijo državljane, kaj je demokracija, ki jim tudi pokažejo orodja, metode, načine, kako se iti demokracijo. In eden od načinov oziroma orodij je tudi postavitev institucionalizirane platforme Aktivnih državljanov.
V sedanjem času je Sistem na stopnji, ko je najmočnejši subjekt, ki lahko vpliva na izboljšanje delovanja Sistema, na upravljanje institucij Sistema, politična stranka, ki si izbori vstop v parlament. Povsod po svetu, kjer je v veljavi parlamentarna demokracija. Pričakovati popravek Sistema s strani vodstev političnih strank? Ja, priznam, težko. Prepričati nekoga, ki mu je ravno obstoječi Sistem omogočil doseči vodilno pozicijo? Verjetno glavni paradoks demokracije. A kaj preostane drugega, kot še poskušati in še poskušati nagovoriti kakšno vodstvo edinega političnega subjekta, ki lahko izboljša Sistem? Pot, o kateri govorim, je dolga in naporna. A moje dolgoletne izkušnje na tej poti so me samo še utrdile v prepričanju, da je pot prava, je priložnost za človečnost. Za kohabitacijo različnosti, pa še vseh univerzalnih vrednot, ki so se že izoblikovale skozi stoletja razvoja človeške civilizacije.
Mislim, da sem v svojih prispevkih na portalu+ že nekajkrat omenil, da me je pač življenjska pot zadnjih trideset let zanesla v preizkuse novih načinov, oblik, metod, kako bi lahko državljani sodelovali pri izboljšavi Sistema in s tem tudi pri reševanju akutnih skupnostnih problemov, pa tudi branjenju univerzalnih vrednot. In večkrat mi je uspelo prepričati nek politični subjekt ali institucijo h kakšnemu poskusu. Nekaj poskusov je imelo čisto (iz)merljiv rezultat. A točka, da bi bil ta rezultat kakorkoli zavezujoč, kar bi pomenilo, da bi sledil popravek na Sistemu, ni bila še nikoli dosežena.
Sem bil torej neuspešen, je ideja aktivnega državljanstva po poti, ki jo že trideset let preizkušam, morda že v osnovi zgrešena? Ne vem. A to ni važno. Važno je, da se pot k bolj prav, k boljšemu in pravičnejšemu poskuša tlakovati. Sam sem bil oblikovalec boljših in lepših produktov, ja, tudi poti, zadnjih trideset let poti k boljšemu Sistemu, tudi tlakovcev na poti k boljši demokraciji. Eden od tlakovcev na tej poti, verjamem in verujem še vedno, so tudi vsi že izvedeni poskusi postavitve institucionalizirane platforme Aktivnih državljanov. Pot izboljšave Sistema je tudi v stavku iz uvodoma citiranega televizijskega prispevka sodnega procesa proti italijanski mafiji. Z uresničitvijo tega stavka bi tudi lažje ovrgli sum mahinacij in nepravilnosti, kot omenjam zgoraj, da sem jih v teh dneh spet videl ob listanju starih zapisnikov sej vladnega odbora za energetiko iz leta 1999.
Morda pa bo komu, ki bo kdaj stopil na podobno pot, čisto koristilo prebiranje takih prispevkov, kot je tale, morda bo celo kdo zaradi tega našel kakšno bližnjico do uresničitve osnovne želje, da postane pot aktivnega državljanstva uveljavljen demokratični standard.
Ob velikonočnih praznikih je bil na televiziji film o Mariji Magdaleni, edini ženski med Jezusovimi učenci. Joaquin Phoenix v vlogi Jezusa se je pogovarjal s skupino žensk, ki ga sprašujejo, kaj naj storijo, ko jih njihovi možje ne spoštujejo, jih ponižujejo, pa morda so še kaj dodale ... Jezus Joaquin jih najprej dolgo gleda s svojimi sinjemodrimi očmi (holivudski dramaturgi to obvladajo), potem pa počasi spregovori: "Važno je imeti vero v boljše in pravičneje." Verjamem da je tudi Jezus iz Nazareta v resnici rekel nekaj podobnega. Kot da bi slišal nekakšen odmev zaključnih stavkov iz mojih dosedanjih prispevkov na tem portalu ...