Komentar

"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova

Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. Bili bi seveda presrečni, če bi bilo že letošnje poletje spet čas brezskrbnih počitnic. Vendar strokovnjaki nas svarijo pred prehitrimi in prevelikimi pričakovanji in dodajajo, da bo s korona virusom vendarle potrebno živeti še nekaj časa. Bitka z njim bo dobljena šele, ko bo precepljena večina človeštva.

11.04.2021 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Covid-19   potovanja   EU   Izrael   potni list   covid potni list   ZDA   Danska   Estonija

Za široko sprejet oziroma mednarodno veljaven dokument bi bil najbrž potreben dogovor na svetovni ravni.

Z raznimi dodatnimi ukrepi bo torej potrebno poskrbeti, da se število okuženih zmanjšuje oziroma da se temu virusu (in vsem njegovim novim sevom) prepreči, da se spet ne razbohoti. Med predlogi, ki bi nam v tem vmesnem času omogočili nekoliko normalnejše življenje, je tudi uvedba covid potrdila oziroma covid potnega lista. Dokumenta torej, ki bi nas spremljal pri našem vsakodnevnem življenju doma oziroma na poti čez mejo in ki bi dokazoval naš covid status. Se pravi, da smo bili cepljeni, ali da smo virus preboleli, ali da je bil naš zadnji test negativen. Skratka, da ne predstavljamo nevarnosti za druge.

 

V tujini se je o tem že začela živahna in na trenutke precej polemična debata, kot da smo na pragu nove kulturne vojne. Predlog nekateri močno pozdravljajo. Menijo, da bi bila njegova hitra uveljavitev koristna za javno zdravstvo in ponoven zagon gospodarstva. Drugi mu ostro nasprotujejo in v njem med drugim vidijo korak v avtoritarno državo oziroma poskus vlade, da izkoristi priliko za uvedbo dodatnega nadzora nad državljani.

 

Priznati je treba, da se ob predlogu zastavlja več vprašanj etične, pravne, politične, medicinske, tehnične ter še kakšne narave. Na primer:

 

- Kakšne narave naj bi sploh bil takšen dokument; bi ga kot osebni identifikacijski dokument izdala država, ali bi bil bolj kot knjižica o cepljenjih?

 

- Katere osebne podatke bi vseboval in kako bi bilo poskrbljeno za njihovo varstvo oziroma varstvo zasebnosti?

 

- Kdo bi imel pravico legitimiranja?

 

- Bo prišlo z njegovo uvedbo do zoževanja svoboščin, ustvarjanja neenakosti med ljudmi in poglabljanja razlik med bogatimi in revnimi?

 

- Bo z njim res omogočeno sledenje imetnikov?

 

- Kako preprečiti ponarejanje itd.?

 

 

 Trenutno je več vprašanj kot odgovorov. Vendar gre za vprašanja, ki jih je večinoma moč razrešiti in ljudem tudi obrazložiti. Pravzaprav je za enkrat govora o dveh dokumentih, ki pa bi se ob določenih predpogojih lahko združila v enega. Prvi bi se uporabljal znotraj države. Pokazati bi ga bilo treba npr. ob udeležbi različnih kulturnih in športnih ter podobnih množičnih dogodkov. Če bi bil ta spisek širši, se zastavlja občutljivo vprašanje, ali vanj vključiti tudi lokale, ki nudijo osnovne dobrine in usluge. Glede slednjega bi bil odgovor prej negativen kot pozitiven. Potrdilo bi bilo v obliki ustrezne aplikacije na mobilnem telefonu. Tu se zastavlja vprašanje hackinga. Moralo bi biti seveda tudi v papirni obliki za tiste, ki pametnega telefona nimajo.

 

Če podrobneje pogledamo malo po svetu, lahko ugotovimo, da je Izrael tovrstni dokument, t.i. green pass (zeleno prepustnico) za svoje državljane izdal že februarja letos. Je v obliki mobilne aplikacije, pa tudi papirni. Pokazati ga je treba ob vstopu v restavracije, gledališče, fitnes itd. Izrael je sicer ena tistih držav, ki so se v boju z virusom najbolj izkazale. Precepili so res velik odstotek prebivalstva (okoli 60%) in se relativno hitro izvijajo iz objema restriktivnih ukrepov in vračajo v normalno življenje, tudi zahvaljujoč omenjeni propustnici.

 

Danska je takoj po Veliki noči kot prva EU članica uvedla začasno t.i. corona pass (korona prepustnico) kot aplikacijo, pa tudi v papirni obliki. Ta dokazuje, da je bil imetnik polno cepljen oziroma da je bil njegov test v zadnjih 72 urah negativen (ali pa pozitiven od dva do 12 tednov nazaj). Naletela je na pozitiven odziv. Predvsem so se je razveselili ponudniki raznih storitev, od frizerjev do avtošol. Bilo je tudi nekaj negodovanja predvsem v smislu delitve družbe in da je breme preverjanja padlo na podjetnike. Za nespoštovanje so predvidene tudi kazni.

 

Estonija bo svoj tovrstni sistem vpeljala do konca tega meseca. Država sicer prednjači s svojo digitalno ureditvijo. Če pogledamo čez lužo, velja, da Bidenova administracija ne načrtuje kakšnega tovrstnega potrdila na federalnem nivoju. Praksa zveznih držav pa je različna. Florida in Teksas z republikanskima guvernerjema ga odklanjata. Kalifornija ga pripravlja, država New York pa je že uvedla brezplačno ustrezno zaščiteno aplikacijo Excelsior Pass (prima propustnica). Imetniki nanjo lahko naložijo podatke o cepljenju in negativnem testu, ne pa kakšnih drugih zdravstvenih ali podrobnejših osebnih podatkov. Ob tem dobijo ustrezno kodo, ki jo je moč tudi natisniti. Omogoča udeležbo na raznih množičnih zabavnih in športnih dogodkih. Veljavnost cepljenja se izteče po šestih mesecih,  PCR molekularnega testa po treh dneh in antigenskega testa po šestih urah. Večina je prepričana, da ureditev prispeva k vračanju v normalno življenje. Vsi omenjeni sistemi na prostovoljni bazi pa med seboj niso povezljivi.

 

Nekoliko manj dilem je glede dokumenta, pa naj ga imenujemo covid potni list (ali kako drugače), ki bi omogočal  prehod državne meje.  Tu je verjetnost njegove širše uvedbe precej večja, nekateri celo menijo, da neizogibna, če bo virus trdovraten. Vendar tudi tu so pogledi različni. Če tokrat začnemo z ZDA. Bidnova administracija mu ni naklonjena, čeprav zanj močno navijajo Ameriška gospodarska zbornica (Amcham) in potovalna industrija - letalske družbe. Slednje kot možnost omenjajo uvedbo lastnih zasebnih sistemov.

 

V Združenem kraljestvu je začetna naklonjenost predsednika vlade Johnsona skopnela zaradi močnega nasprotovanja dela konservativcev in opozicije. Islandija pa je s svoje strani že najavila, da bo v državo tujce z dokazilom o cepljenju spuščala brez karantene. Kitajska je nakazala, da bo pripustila le tiste tujce, ki bi bili cepljeni z njenim cepivom.

 

Največji korak na tem področju je za enkrat naredila Evropska komisija. Že od konca lanskega leta pripravlja t.i. digitalni green pass (digitalna zelena propustnica). Ustrezna regulativa naj bi bila pod streho junija letos, ko bo dokončana tudi tehnična plat. Z njo naj bi rešili evropsko poletno turistično sezono. Propustnica bi omogočala prosto potovanje v okviru schengenskega območja in v perspektivi tudi širše, ko bi se rešilo vprašanje povezljivosti. Malce dvoma v zastavljene roke je najbrž na mestu, saj EU ni ravno znana po sposobnosti sprejemanja (in uveljavljanja) hitrih rešitev. Vprašanje tudi, kako se bo odzvala širša javnost. Podobne načrte ima za svoj kontinent tudi Afriška unija.

 

Za široko sprejet oziroma mednarodno veljaven dokument bi bil najbrž potreben dogovor na svetovni ravni. Tu bi lahko pomembno vlogo odigrali Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Z mednarodnim dogovorom bi se tudi uredila vprašanja registrov cepljenih, vpogledov vanje, varovanja osebnih podatkov itd. Skupina strokovnjakov pri WHO že razvija standarde, ki bi jih tovrstni dokument moral zadovoljiti. Resda pa mu sama WHO za enkrat ni naklonjena. Razlog je ustvarjanje neenakosti med ljudmi in pa dejstvo, da znanstveno sploh še ni dokazano, da cepljeni ne širijo virusa.

 

Kot je pokazalo razburjenje in nasprotovanje ob uvedbi aplikacije Ostani zdrav, je pri nas uvedbo covid potrdila za notranjo rabo težko pričakovati. Pač raje preštevamo mrtve in jadikujemo ob vse večjih ekonomskih posledicah virusa. Za potovanje v tujino se bomo hočeš nočeš morali ukloniti zahtevam držav, kamor bomo šli. Drugače pa ostane upanje, da se bo velika večina ljudi res cepila, da se bo epidemija ukrotila in da bodo tovrstne razprave in uvajanje raznih covid potrdil ali covid potnih listov čim prej odveč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577