Komentar

"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova

Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. Bili bi seveda presrečni, če bi bilo že letošnje poletje spet čas brezskrbnih počitnic. Vendar strokovnjaki nas svarijo pred prehitrimi in prevelikimi pričakovanji in dodajajo, da bo s korona virusom vendarle potrebno živeti še nekaj časa. Bitka z njim bo dobljena šele, ko bo precepljena večina človeštva.

11.04.2021 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Covid-19   potovanja   EU   Izrael   potni list   covid potni list   ZDA   Danska   Estonija

Za široko sprejet oziroma mednarodno veljaven dokument bi bil najbrž potreben dogovor na svetovni ravni.

Z raznimi dodatnimi ukrepi bo torej potrebno poskrbeti, da se število okuženih zmanjšuje oziroma da se temu virusu (in vsem njegovim novim sevom) prepreči, da se spet ne razbohoti. Med predlogi, ki bi nam v tem vmesnem času omogočili nekoliko normalnejše življenje, je tudi uvedba covid potrdila oziroma covid potnega lista. Dokumenta torej, ki bi nas spremljal pri našem vsakodnevnem življenju doma oziroma na poti čez mejo in ki bi dokazoval naš covid status. Se pravi, da smo bili cepljeni, ali da smo virus preboleli, ali da je bil naš zadnji test negativen. Skratka, da ne predstavljamo nevarnosti za druge.

 

V tujini se je o tem že začela živahna in na trenutke precej polemična debata, kot da smo na pragu nove kulturne vojne. Predlog nekateri močno pozdravljajo. Menijo, da bi bila njegova hitra uveljavitev koristna za javno zdravstvo in ponoven zagon gospodarstva. Drugi mu ostro nasprotujejo in v njem med drugim vidijo korak v avtoritarno državo oziroma poskus vlade, da izkoristi priliko za uvedbo dodatnega nadzora nad državljani.

 

Priznati je treba, da se ob predlogu zastavlja več vprašanj etične, pravne, politične, medicinske, tehnične ter še kakšne narave. Na primer:

 

- Kakšne narave naj bi sploh bil takšen dokument; bi ga kot osebni identifikacijski dokument izdala država, ali bi bil bolj kot knjižica o cepljenjih?

 

- Katere osebne podatke bi vseboval in kako bi bilo poskrbljeno za njihovo varstvo oziroma varstvo zasebnosti?

 

- Kdo bi imel pravico legitimiranja?

 

- Bo prišlo z njegovo uvedbo do zoževanja svoboščin, ustvarjanja neenakosti med ljudmi in poglabljanja razlik med bogatimi in revnimi?

 

- Bo z njim res omogočeno sledenje imetnikov?

 

- Kako preprečiti ponarejanje itd.?

 

 

 Trenutno je več vprašanj kot odgovorov. Vendar gre za vprašanja, ki jih je večinoma moč razrešiti in ljudem tudi obrazložiti. Pravzaprav je za enkrat govora o dveh dokumentih, ki pa bi se ob določenih predpogojih lahko združila v enega. Prvi bi se uporabljal znotraj države. Pokazati bi ga bilo treba npr. ob udeležbi različnih kulturnih in športnih ter podobnih množičnih dogodkov. Če bi bil ta spisek širši, se zastavlja občutljivo vprašanje, ali vanj vključiti tudi lokale, ki nudijo osnovne dobrine in usluge. Glede slednjega bi bil odgovor prej negativen kot pozitiven. Potrdilo bi bilo v obliki ustrezne aplikacije na mobilnem telefonu. Tu se zastavlja vprašanje hackinga. Moralo bi biti seveda tudi v papirni obliki za tiste, ki pametnega telefona nimajo.

 

Če podrobneje pogledamo malo po svetu, lahko ugotovimo, da je Izrael tovrstni dokument, t.i. green pass (zeleno prepustnico) za svoje državljane izdal že februarja letos. Je v obliki mobilne aplikacije, pa tudi papirni. Pokazati ga je treba ob vstopu v restavracije, gledališče, fitnes itd. Izrael je sicer ena tistih držav, ki so se v boju z virusom najbolj izkazale. Precepili so res velik odstotek prebivalstva (okoli 60%) in se relativno hitro izvijajo iz objema restriktivnih ukrepov in vračajo v normalno življenje, tudi zahvaljujoč omenjeni propustnici.

 

Danska je takoj po Veliki noči kot prva EU članica uvedla začasno t.i. corona pass (korona prepustnico) kot aplikacijo, pa tudi v papirni obliki. Ta dokazuje, da je bil imetnik polno cepljen oziroma da je bil njegov test v zadnjih 72 urah negativen (ali pa pozitiven od dva do 12 tednov nazaj). Naletela je na pozitiven odziv. Predvsem so se je razveselili ponudniki raznih storitev, od frizerjev do avtošol. Bilo je tudi nekaj negodovanja predvsem v smislu delitve družbe in da je breme preverjanja padlo na podjetnike. Za nespoštovanje so predvidene tudi kazni.

 

Estonija bo svoj tovrstni sistem vpeljala do konca tega meseca. Država sicer prednjači s svojo digitalno ureditvijo. Če pogledamo čez lužo, velja, da Bidenova administracija ne načrtuje kakšnega tovrstnega potrdila na federalnem nivoju. Praksa zveznih držav pa je različna. Florida in Teksas z republikanskima guvernerjema ga odklanjata. Kalifornija ga pripravlja, država New York pa je že uvedla brezplačno ustrezno zaščiteno aplikacijo Excelsior Pass (prima propustnica). Imetniki nanjo lahko naložijo podatke o cepljenju in negativnem testu, ne pa kakšnih drugih zdravstvenih ali podrobnejših osebnih podatkov. Ob tem dobijo ustrezno kodo, ki jo je moč tudi natisniti. Omogoča udeležbo na raznih množičnih zabavnih in športnih dogodkih. Veljavnost cepljenja se izteče po šestih mesecih,  PCR molekularnega testa po treh dneh in antigenskega testa po šestih urah. Večina je prepričana, da ureditev prispeva k vračanju v normalno življenje. Vsi omenjeni sistemi na prostovoljni bazi pa med seboj niso povezljivi.

 

Nekoliko manj dilem je glede dokumenta, pa naj ga imenujemo covid potni list (ali kako drugače), ki bi omogočal  prehod državne meje.  Tu je verjetnost njegove širše uvedbe precej večja, nekateri celo menijo, da neizogibna, če bo virus trdovraten. Vendar tudi tu so pogledi različni. Če tokrat začnemo z ZDA. Bidnova administracija mu ni naklonjena, čeprav zanj močno navijajo Ameriška gospodarska zbornica (Amcham) in potovalna industrija - letalske družbe. Slednje kot možnost omenjajo uvedbo lastnih zasebnih sistemov.

 

V Združenem kraljestvu je začetna naklonjenost predsednika vlade Johnsona skopnela zaradi močnega nasprotovanja dela konservativcev in opozicije. Islandija pa je s svoje strani že najavila, da bo v državo tujce z dokazilom o cepljenju spuščala brez karantene. Kitajska je nakazala, da bo pripustila le tiste tujce, ki bi bili cepljeni z njenim cepivom.

 

Največji korak na tem področju je za enkrat naredila Evropska komisija. Že od konca lanskega leta pripravlja t.i. digitalni green pass (digitalna zelena propustnica). Ustrezna regulativa naj bi bila pod streho junija letos, ko bo dokončana tudi tehnična plat. Z njo naj bi rešili evropsko poletno turistično sezono. Propustnica bi omogočala prosto potovanje v okviru schengenskega območja in v perspektivi tudi širše, ko bi se rešilo vprašanje povezljivosti. Malce dvoma v zastavljene roke je najbrž na mestu, saj EU ni ravno znana po sposobnosti sprejemanja (in uveljavljanja) hitrih rešitev. Vprašanje tudi, kako se bo odzvala širša javnost. Podobne načrte ima za svoj kontinent tudi Afriška unija.

 

Za široko sprejet oziroma mednarodno veljaven dokument bi bil najbrž potreben dogovor na svetovni ravni. Tu bi lahko pomembno vlogo odigrali Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Z mednarodnim dogovorom bi se tudi uredila vprašanja registrov cepljenih, vpogledov vanje, varovanja osebnih podatkov itd. Skupina strokovnjakov pri WHO že razvija standarde, ki bi jih tovrstni dokument moral zadovoljiti. Resda pa mu sama WHO za enkrat ni naklonjena. Razlog je ustvarjanje neenakosti med ljudmi in pa dejstvo, da znanstveno sploh še ni dokazano, da cepljeni ne širijo virusa.

 

Kot je pokazalo razburjenje in nasprotovanje ob uvedbi aplikacije Ostani zdrav, je pri nas uvedbo covid potrdila za notranjo rabo težko pričakovati. Pač raje preštevamo mrtve in jadikujemo ob vse večjih ekonomskih posledicah virusa. Za potovanje v tujino se bomo hočeš nočeš morali ukloniti zahtevam držav, kamor bomo šli. Drugače pa ostane upanje, da se bo velika večina ljudi res cepila, da se bo epidemija ukrotila in da bodo tovrstne razprave in uvajanje raznih covid potrdil ali covid potnih listov čim prej odveč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
28
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
0
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.251
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 1.920
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.423
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.279
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.247
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 777
07/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.019
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 837
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.084
10/
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
Bine Kordež
Ogledov: 935