Komentar

Kozmični anarhizem in filozofija palanke

Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot se nam te dni projecira na naše ekrane. Refleksija na knjigo Filozofija palanke se ponuja sama od sebe. To delo je po mojem mnenju ena najpomembnejših knjig druge Jugoslavije.

10.04.2021 23:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kristina Pranjić   Zenit   Radomir Konstantinović   Anton Podbevšek   SHS   O-pus   Tomaž Šalamun   Marko Ristić  

Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot se nam te dni projecira na naše ekrane.

 

Moj današnji nedeljski refleks bo usmerjen v tridnevno znanstveno konferenco z naslovom Kozmični anarhizem, ki ga je programsko pripravila dr. Kristina Pranjić, organizacijsko pa Polona Torkar. Posvečena je bila stoprvi obletnici začetka avantgardnih gibanj v Kraljevini SHS. Iz improviziranega studia v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu smo spremljali pet konferenčnih panelov na medmrežju. Izhodiščni, spominski del je bil posvečen kozmičnemu anarhistu Antonu Podbevšku, zenitistoma Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu ter dada-tankistu Draganu Aleksiću

 

Pesnika Antona Podbevška so nam osvetlili dr. Bara Kolenc, dr. Magdalena Germek, dr. Marijan Dovič in dr. Miklavž Komelj. Zenitizem in dada problematiko so v svojih prispevkih obravnavali dr. Irina Subotić, dr. Lev Kreft in dr. Jasna Jovanova. Posebne vrste intervencijo pa je izpeljal dr. Branislav Jakovljević iz univerze Stanford

 

Čeprav raziskovalci menijo, da so o umetniški reviji Zenit in o konceptu barbarogenija vse bistveno že povedali, me zenitizem še vedno znova preseneča. Razpira mi prelomen svet umetnosti XX. stoletja in medvojna ideološka soočanja na teritoriju prve Jugoslavije. Umetniški in ideološki spori so se nadaljevali tudi v drugi Jugoslaviji in so še danes nadvse aktualni. Ravno intervencija dr. Branislava Jakovljevića, ki je šla v smeri meni do sedaj neznanega besedila Kdo je barbarogenij? avtorja dr. Radomirja Konstantinovića me je o tem ponovno prepričala.

 

Neplačan oglas I.:

Berite knjigo Filozofija palanke ( Filozofija province) dr. Konstantinovića, da boste lažje razumeli svojo stvarnost.

 

Neplačan oglas II.:

Berite knjigo Učinki odtujitve, s podnaslovom Performans in samupravljanje v Jugoslaviji 1945–1991, ki jo je napisal dr. Jakovljević, te dni je izšla v založbi Maska, v prevodu Aleksandre Rekar.

 

 

Že med konferenco sem postal zelo pozoren na besedilo Konstantinovića: Kdo je barbarogenij? in iz kakšnih pobud je bilo napisano. Povejmo takoj in brez sence dvoma, da je bil Konstantinović izjemno etična oseba. Njegova knjiga Filozofija palanke pa je v mojem izboru ena najpomembnejših knjig druge Jugoslavije. Toda po dataciji besedila je več kot očitno, da je Konstantinović brcal v Micićevo truplo. Zagotovo je to bil napad na Micićev nacionalizem. A to se je dogajalo leta 1966, ko so bili komunisti na vrhuncu svoje oblasti, Micić pa na robu svoje eksistence. Živel je v globoki revščini, komaj se je prebijal iz dneva v dan. Kdo se je bal nasilno marginaliziranega Micićevega umetniškega paradoksa? On je živel svoj paradoks! Za časa kraljevine Jugoslavije so ga sodno preganjali zaradi levičarstva in marksizma, za časa komunistične Jugoslavije pa je bil teroriziran, ker se je postavil na stran nacionalistov.

 

Mogoče pa je bilo vse to povezano s Konstantinovićevim prijateljevanjem z nadrealistom-komunistom-vplivnežem Markom Ristićem, ki je prijateljeval z Miroslavom Krležo? A zagotovo ga ni napisal po naročilu komunistične nomenklature. Toda kristus-bog, da bi bil s svojim proto-junakom-baraborgenijem Micić nacist, to je nadvse bedna hipoteza. Ali je prišlo do popolnega nerazumevanja barbarogenija, ali je bilo posredi nekaj tretjega. Ne vem.

 

Povejmo nekaj besed o brabarogeniju primerjalno: izhodiščna pozicija barbarogenija je zelo blizu genialne pesmi Aleksandra Bloka Skiti! Berite jo! Seveda bi lahko celo knjigo posvetili zahtevni situaciji, ki jo je živel Micić. Toda, da so ga metodološko izčrpavali, je po branju besedila Kdo je barbarogenij? to še bolj vidno. Iz navedenega je več kot očitno, da so me simpozijski sklopi popolnoma potegnili v vrtinec meni lastnih strasti. 

 

Ali ni Micićeva umetniška revija Zenit uspešno preživela stoletnico svojega nastanka? Čas je njenim zanikovalcem pokazal svoje ...

 

 

***

 

Po predolgem uvodu - komentar

 

Konferenčna logika nas je v določenem trenutku prek dr. Tomaša Glanca opozorila na sedem primerov anarhističnega filma. Pred vami sem se odločil komentirati film konceptualne umetnice Katlin Ladik, Potha Imreja in Csernik Attile z naslovom O-pus (1972).

 

 

 

 

O-pus! 

 

Referent Tomaš Glanc nas je takoj na začetku svojega prispevka spomnil na dejstvo, da so veliko večino underground filmov posneli umetniki; pesniki ali performerji. Film O-pus ustreza temu modelu. Eksperimentalen film je - projekcijska umetnost, usmerjena v ekran bodočnosti, je ekspresija percepcije in komunikacije z bodočnostjo, je dobesedno spreminjanje relanosti. 

 

O-pus je film o črki - "o" 

 

Vse v umetnosti je podrejeno izumljanju vzporedne resničnosti. V filmu O-pus večinsko gledamo vzorčenje črke "o". Dramaturgija poteka: od stop-animacije, ki intonira črko "o", do njene grafične dvodimenizonalnosti, v tretjem koraku pa črka "o" vstopa v trodimenzionalno prisotnost. V osmih minutah se pred nami zvrsti raznoroden filmski material, ki uprizarja črko "o". Detail: v določenem trenutku gledamo animirano, poplesujočo črko "o" po podlagi časopisnega teksta o Grafičnem bienalu v Ljubljani, zapisanega v madžarščini. Vseskozi sledimo igrivi ritmizirani črkovnosti. 

 

Umetnost Katlin Ladik in njenih tovarišev je tesno povezana z evropsko neoavantgardo, usklajena je z evropskimi prestolnicami, istočasno pa je v globinskem odnosu s historično avantgardo. V Novem Sadu, iz katerega izhaja Ladikova, se je v šestdesetih letih izoblikovala impresivna umetniško-konceptualna skupnost, ki je bila tesno povezana z ljubljansko ohojevsko neoavantgardo. 

 

Digresija: Na tem mestu bi vas rad opozoril na umetniško akcijo pesnika Tomaža Šalamuna v Novem Sadu: risanje črte s kredo. Tomaž Šalamun se po končani akciji sprašuje: Zakaj sem narisal to črto? Konec digresije.

 

 

 

 

Nadaljujem premislek o filmu O-pus. V pretoku časa vidimo roko posuto s  črkami "o". Film se zaključi z ustno odprtino, ki za nas oblikuje glas "o". V času umetniškega konceptualizma smo se naučili, da konceptualizacija pomeni veliko več kot kakršnakoli obrtna reprodukcija stvarnosti. Anarhizem osvobaja umetnika od kulture. 

 

Kaj gledamo, ko gledamo film O-pus? Kinetično posredovanje znakov? Najmanj to. Katlin Ladik in tovariša izumljajo sebe. Težijo k samorealizaciji. Animirajo belo in črno črkovnost, animirajo znak v lepo anarhistično imaginacijo. V O-pus! Projecirajo anarhistične ideje, izražene s filmskim jezikom v polje svobode. 

 

Film o črki "o" je zasnovan na dadaistično-anarhistični razvojni črti. Na podoben način, kot to lahko beremo v poeziji Kurta Schwittersa, interpretirano onstran pričakovanega. Pri Kurtu Schwittersu sem se vedno spraševal, kdaj njegov recitativ črke "o" preide v število 0. Pri Katlin Ladik ni nobenega dvoma. Ladikova nam distribuira poetsko moč črke same na sebi. Oblikoslovno izhajajoče iz njene zvočne - fonemske realizacije. Za zaključek bi vam rad zapel pesem tovariša Marka Breclja: O,o,o,o,o, život šta je to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
29
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.188
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.152
03/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.702
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.551
05/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.223
06/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.161
07/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 784
08/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.831
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 499
10/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.084