Komentar

Kozmični anarhizem in filozofija palanke

Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot se nam te dni projecira na naše ekrane. Refleksija na knjigo Filozofija palanke se ponuja sama od sebe. To delo je po mojem mnenju ena najpomembnejših knjig druge Jugoslavije.

10.04.2021 23:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kristina Pranjić   Zenit   Radomir Konstantinović   Anton Podbevšek   SHS   O-pus   Tomaž Šalamun   Marko Ristić  

Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot se nam te dni projecira na naše ekrane.

 

Moj današnji nedeljski refleks bo usmerjen v tridnevno znanstveno konferenco z naslovom Kozmični anarhizem, ki ga je programsko pripravila dr. Kristina Pranjić, organizacijsko pa Polona Torkar. Posvečena je bila stoprvi obletnici začetka avantgardnih gibanj v Kraljevini SHS. Iz improviziranega studia v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu smo spremljali pet konferenčnih panelov na medmrežju. Izhodiščni, spominski del je bil posvečen kozmičnemu anarhistu Antonu Podbevšku, zenitistoma Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu ter dada-tankistu Draganu Aleksiću

 

Pesnika Antona Podbevška so nam osvetlili dr. Bara Kolenc, dr. Magdalena Germek, dr. Marijan Dovič in dr. Miklavž Komelj. Zenitizem in dada problematiko so v svojih prispevkih obravnavali dr. Irina Subotić, dr. Lev Kreft in dr. Jasna Jovanova. Posebne vrste intervencijo pa je izpeljal dr. Branislav Jakovljević iz univerze Stanford

 

Čeprav raziskovalci menijo, da so o umetniški reviji Zenit in o konceptu barbarogenija vse bistveno že povedali, me zenitizem še vedno znova preseneča. Razpira mi prelomen svet umetnosti XX. stoletja in medvojna ideološka soočanja na teritoriju prve Jugoslavije. Umetniški in ideološki spori so se nadaljevali tudi v drugi Jugoslaviji in so še danes nadvse aktualni. Ravno intervencija dr. Branislava Jakovljevića, ki je šla v smeri meni do sedaj neznanega besedila Kdo je barbarogenij? avtorja dr. Radomirja Konstantinovića me je o tem ponovno prepričala.

 

Neplačan oglas I.:

Berite knjigo Filozofija palanke ( Filozofija province) dr. Konstantinovića, da boste lažje razumeli svojo stvarnost.

 

Neplačan oglas II.:

Berite knjigo Učinki odtujitve, s podnaslovom Performans in samupravljanje v Jugoslaviji 1945–1991, ki jo je napisal dr. Jakovljević, te dni je izšla v založbi Maska, v prevodu Aleksandre Rekar.

 

 

Že med konferenco sem postal zelo pozoren na besedilo Konstantinovića: Kdo je barbarogenij? in iz kakšnih pobud je bilo napisano. Povejmo takoj in brez sence dvoma, da je bil Konstantinović izjemno etična oseba. Njegova knjiga Filozofija palanke pa je v mojem izboru ena najpomembnejših knjig druge Jugoslavije. Toda po dataciji besedila je več kot očitno, da je Konstantinović brcal v Micićevo truplo. Zagotovo je to bil napad na Micićev nacionalizem. A to se je dogajalo leta 1966, ko so bili komunisti na vrhuncu svoje oblasti, Micić pa na robu svoje eksistence. Živel je v globoki revščini, komaj se je prebijal iz dneva v dan. Kdo se je bal nasilno marginaliziranega Micićevega umetniškega paradoksa? On je živel svoj paradoks! Za časa kraljevine Jugoslavije so ga sodno preganjali zaradi levičarstva in marksizma, za časa komunistične Jugoslavije pa je bil teroriziran, ker se je postavil na stran nacionalistov.

 

Mogoče pa je bilo vse to povezano s Konstantinovićevim prijateljevanjem z nadrealistom-komunistom-vplivnežem Markom Ristićem, ki je prijateljeval z Miroslavom Krležo? A zagotovo ga ni napisal po naročilu komunistične nomenklature. Toda kristus-bog, da bi bil s svojim proto-junakom-baraborgenijem Micić nacist, to je nadvse bedna hipoteza. Ali je prišlo do popolnega nerazumevanja barbarogenija, ali je bilo posredi nekaj tretjega. Ne vem.

 

Povejmo nekaj besed o brabarogeniju primerjalno: izhodiščna pozicija barbarogenija je zelo blizu genialne pesmi Aleksandra Bloka Skiti! Berite jo! Seveda bi lahko celo knjigo posvetili zahtevni situaciji, ki jo je živel Micić. Toda, da so ga metodološko izčrpavali, je po branju besedila Kdo je barbarogenij? to še bolj vidno. Iz navedenega je več kot očitno, da so me simpozijski sklopi popolnoma potegnili v vrtinec meni lastnih strasti. 

 

Ali ni Micićeva umetniška revija Zenit uspešno preživela stoletnico svojega nastanka? Čas je njenim zanikovalcem pokazal svoje ...

 

 

***

 

Po predolgem uvodu - komentar

 

Konferenčna logika nas je v določenem trenutku prek dr. Tomaša Glanca opozorila na sedem primerov anarhističnega filma. Pred vami sem se odločil komentirati film konceptualne umetnice Katlin Ladik, Potha Imreja in Csernik Attile z naslovom O-pus (1972).

 

 

 

 

O-pus! 

 

Referent Tomaš Glanc nas je takoj na začetku svojega prispevka spomnil na dejstvo, da so veliko večino underground filmov posneli umetniki; pesniki ali performerji. Film O-pus ustreza temu modelu. Eksperimentalen film je - projekcijska umetnost, usmerjena v ekran bodočnosti, je ekspresija percepcije in komunikacije z bodočnostjo, je dobesedno spreminjanje relanosti. 

 

O-pus je film o črki - "o" 

 

Vse v umetnosti je podrejeno izumljanju vzporedne resničnosti. V filmu O-pus večinsko gledamo vzorčenje črke "o". Dramaturgija poteka: od stop-animacije, ki intonira črko "o", do njene grafične dvodimenizonalnosti, v tretjem koraku pa črka "o" vstopa v trodimenzionalno prisotnost. V osmih minutah se pred nami zvrsti raznoroden filmski material, ki uprizarja črko "o". Detail: v določenem trenutku gledamo animirano, poplesujočo črko "o" po podlagi časopisnega teksta o Grafičnem bienalu v Ljubljani, zapisanega v madžarščini. Vseskozi sledimo igrivi ritmizirani črkovnosti. 

 

Umetnost Katlin Ladik in njenih tovarišev je tesno povezana z evropsko neoavantgardo, usklajena je z evropskimi prestolnicami, istočasno pa je v globinskem odnosu s historično avantgardo. V Novem Sadu, iz katerega izhaja Ladikova, se je v šestdesetih letih izoblikovala impresivna umetniško-konceptualna skupnost, ki je bila tesno povezana z ljubljansko ohojevsko neoavantgardo. 

 

Digresija: Na tem mestu bi vas rad opozoril na umetniško akcijo pesnika Tomaža Šalamuna v Novem Sadu: risanje črte s kredo. Tomaž Šalamun se po končani akciji sprašuje: Zakaj sem narisal to črto? Konec digresije.

 

 

 

 

Nadaljujem premislek o filmu O-pus. V pretoku časa vidimo roko posuto s  črkami "o". Film se zaključi z ustno odprtino, ki za nas oblikuje glas "o". V času umetniškega konceptualizma smo se naučili, da konceptualizacija pomeni veliko več kot kakršnakoli obrtna reprodukcija stvarnosti. Anarhizem osvobaja umetnika od kulture. 

 

Kaj gledamo, ko gledamo film O-pus? Kinetično posredovanje znakov? Najmanj to. Katlin Ladik in tovariša izumljajo sebe. Težijo k samorealizaciji. Animirajo belo in črno črkovnost, animirajo znak v lepo anarhistično imaginacijo. V O-pus! Projecirajo anarhistične ideje, izražene s filmskim jezikom v polje svobode. 

 

Film o črki "o" je zasnovan na dadaistično-anarhistični razvojni črti. Na podoben način, kot to lahko beremo v poeziji Kurta Schwittersa, interpretirano onstran pričakovanega. Pri Kurtu Schwittersu sem se vedno spraševal, kdaj njegov recitativ črke "o" preide v število 0. Pri Katlin Ladik ni nobenega dvoma. Ladikova nam distribuira poetsko moč črke same na sebi. Oblikoslovno izhajajoče iz njene zvočne - fonemske realizacije. Za zaključek bi vam rad zapel pesem tovariša Marka Breclja: O,o,o,o,o, život šta je to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
0
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.254
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 1.935
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.426
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.290
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.248
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 779
07/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.022
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 838
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.088
10/
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
Bine Kordež
Ogledov: 935