Komentar

Kozmični anarhizem in filozofija palanke

Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot se nam te dni projecira na naše ekrane. Refleksija na knjigo Filozofija palanke se ponuja sama od sebe. To delo je po mojem mnenju ena najpomembnejših knjig druge Jugoslavije.

10.04.2021 23:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kristina Pranjić   Zenit   Radomir Konstantinović   Anton Podbevšek   SHS   O-pus   Tomaž Šalamun   Marko Ristić  

Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot se nam te dni projecira na naše ekrane.

 

Moj današnji nedeljski refleks bo usmerjen v tridnevno znanstveno konferenco z naslovom Kozmični anarhizem, ki ga je programsko pripravila dr. Kristina Pranjić, organizacijsko pa Polona Torkar. Posvečena je bila stoprvi obletnici začetka avantgardnih gibanj v Kraljevini SHS. Iz improviziranega studia v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu smo spremljali pet konferenčnih panelov na medmrežju. Izhodiščni, spominski del je bil posvečen kozmičnemu anarhistu Antonu Podbevšku, zenitistoma Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu ter dada-tankistu Draganu Aleksiću

 

Pesnika Antona Podbevška so nam osvetlili dr. Bara Kolenc, dr. Magdalena Germek, dr. Marijan Dovič in dr. Miklavž Komelj. Zenitizem in dada problematiko so v svojih prispevkih obravnavali dr. Irina Subotić, dr. Lev Kreft in dr. Jasna Jovanova. Posebne vrste intervencijo pa je izpeljal dr. Branislav Jakovljević iz univerze Stanford

 

Čeprav raziskovalci menijo, da so o umetniški reviji Zenit in o konceptu barbarogenija vse bistveno že povedali, me zenitizem še vedno znova preseneča. Razpira mi prelomen svet umetnosti XX. stoletja in medvojna ideološka soočanja na teritoriju prve Jugoslavije. Umetniški in ideološki spori so se nadaljevali tudi v drugi Jugoslaviji in so še danes nadvse aktualni. Ravno intervencija dr. Branislava Jakovljevića, ki je šla v smeri meni do sedaj neznanega besedila Kdo je barbarogenij? avtorja dr. Radomirja Konstantinovića me je o tem ponovno prepričala.

 

Neplačan oglas I.:

Berite knjigo Filozofija palanke ( Filozofija province) dr. Konstantinovića, da boste lažje razumeli svojo stvarnost.

 

Neplačan oglas II.:

Berite knjigo Učinki odtujitve, s podnaslovom Performans in samupravljanje v Jugoslaviji 1945–1991, ki jo je napisal dr. Jakovljević, te dni je izšla v založbi Maska, v prevodu Aleksandre Rekar.

 

 

Že med konferenco sem postal zelo pozoren na besedilo Konstantinovića: Kdo je barbarogenij? in iz kakšnih pobud je bilo napisano. Povejmo takoj in brez sence dvoma, da je bil Konstantinović izjemno etična oseba. Njegova knjiga Filozofija palanke pa je v mojem izboru ena najpomembnejših knjig druge Jugoslavije. Toda po dataciji besedila je več kot očitno, da je Konstantinović brcal v Micićevo truplo. Zagotovo je to bil napad na Micićev nacionalizem. A to se je dogajalo leta 1966, ko so bili komunisti na vrhuncu svoje oblasti, Micić pa na robu svoje eksistence. Živel je v globoki revščini, komaj se je prebijal iz dneva v dan. Kdo se je bal nasilno marginaliziranega Micićevega umetniškega paradoksa? On je živel svoj paradoks! Za časa kraljevine Jugoslavije so ga sodno preganjali zaradi levičarstva in marksizma, za časa komunistične Jugoslavije pa je bil teroriziran, ker se je postavil na stran nacionalistov.

 

Mogoče pa je bilo vse to povezano s Konstantinovićevim prijateljevanjem z nadrealistom-komunistom-vplivnežem Markom Ristićem, ki je prijateljeval z Miroslavom Krležo? A zagotovo ga ni napisal po naročilu komunistične nomenklature. Toda kristus-bog, da bi bil s svojim proto-junakom-baraborgenijem Micić nacist, to je nadvse bedna hipoteza. Ali je prišlo do popolnega nerazumevanja barbarogenija, ali je bilo posredi nekaj tretjega. Ne vem.

 

Povejmo nekaj besed o brabarogeniju primerjalno: izhodiščna pozicija barbarogenija je zelo blizu genialne pesmi Aleksandra Bloka Skiti! Berite jo! Seveda bi lahko celo knjigo posvetili zahtevni situaciji, ki jo je živel Micić. Toda, da so ga metodološko izčrpavali, je po branju besedila Kdo je barbarogenij? to še bolj vidno. Iz navedenega je več kot očitno, da so me simpozijski sklopi popolnoma potegnili v vrtinec meni lastnih strasti. 

 

Ali ni Micićeva umetniška revija Zenit uspešno preživela stoletnico svojega nastanka? Čas je njenim zanikovalcem pokazal svoje ...

 

 

***

 

Po predolgem uvodu - komentar

 

Konferenčna logika nas je v določenem trenutku prek dr. Tomaša Glanca opozorila na sedem primerov anarhističnega filma. Pred vami sem se odločil komentirati film konceptualne umetnice Katlin Ladik, Potha Imreja in Csernik Attile z naslovom O-pus (1972).

 

 

 

 

O-pus! 

 

Referent Tomaš Glanc nas je takoj na začetku svojega prispevka spomnil na dejstvo, da so veliko večino underground filmov posneli umetniki; pesniki ali performerji. Film O-pus ustreza temu modelu. Eksperimentalen film je - projekcijska umetnost, usmerjena v ekran bodočnosti, je ekspresija percepcije in komunikacije z bodočnostjo, je dobesedno spreminjanje relanosti. 

 

O-pus je film o črki - "o" 

 

Vse v umetnosti je podrejeno izumljanju vzporedne resničnosti. V filmu O-pus večinsko gledamo vzorčenje črke "o". Dramaturgija poteka: od stop-animacije, ki intonira črko "o", do njene grafične dvodimenizonalnosti, v tretjem koraku pa črka "o" vstopa v trodimenzionalno prisotnost. V osmih minutah se pred nami zvrsti raznoroden filmski material, ki uprizarja črko "o". Detail: v določenem trenutku gledamo animirano, poplesujočo črko "o" po podlagi časopisnega teksta o Grafičnem bienalu v Ljubljani, zapisanega v madžarščini. Vseskozi sledimo igrivi ritmizirani črkovnosti. 

 

Umetnost Katlin Ladik in njenih tovarišev je tesno povezana z evropsko neoavantgardo, usklajena je z evropskimi prestolnicami, istočasno pa je v globinskem odnosu s historično avantgardo. V Novem Sadu, iz katerega izhaja Ladikova, se je v šestdesetih letih izoblikovala impresivna umetniško-konceptualna skupnost, ki je bila tesno povezana z ljubljansko ohojevsko neoavantgardo. 

 

Digresija: Na tem mestu bi vas rad opozoril na umetniško akcijo pesnika Tomaža Šalamuna v Novem Sadu: risanje črte s kredo. Tomaž Šalamun se po končani akciji sprašuje: Zakaj sem narisal to črto? Konec digresije.

 

 

 

 

Nadaljujem premislek o filmu O-pus. V pretoku časa vidimo roko posuto s  črkami "o". Film se zaključi z ustno odprtino, ki za nas oblikuje glas "o". V času umetniškega konceptualizma smo se naučili, da konceptualizacija pomeni veliko več kot kakršnakoli obrtna reprodukcija stvarnosti. Anarhizem osvobaja umetnika od kulture. 

 

Kaj gledamo, ko gledamo film O-pus? Kinetično posredovanje znakov? Najmanj to. Katlin Ladik in tovariša izumljajo sebe. Težijo k samorealizaciji. Animirajo belo in črno črkovnost, animirajo znak v lepo anarhistično imaginacijo. V O-pus! Projecirajo anarhistične ideje, izražene s filmskim jezikom v polje svobode. 

 

Film o črki "o" je zasnovan na dadaistično-anarhistični razvojni črti. Na podoben način, kot to lahko beremo v poeziji Kurta Schwittersa, interpretirano onstran pričakovanega. Pri Kurtu Schwittersu sem se vedno spraševal, kdaj njegov recitativ črke "o" preide v število 0. Pri Katlin Ladik ni nobenega dvoma. Ladikova nam distribuira poetsko moč črke same na sebi. Oblikoslovno izhajajoče iz njene zvočne - fonemske realizacije. Za zaključek bi vam rad zapel pesem tovariša Marka Breclja: O,o,o,o,o, život šta je to?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.704
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.478
03/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.413
04/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.261
05/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.237
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.790
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.001
08/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 877
09/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 539
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.745