Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je zanimivo, da ne boste našli študije ali izjave, v kateri bi kdo opravičeval ali zagovarjal takšne razlike med ljudmi, na drugi strani pa se koncentracija bogastva z leti samo povečuje. Takšni trendi se običajno razlagajo s pohodom neoliberalizma in z vse večjo močno kapitala, ki v spregi s politiko zagovarja in sprejema ukrepe, ki te procese z leta v leto samo še intenzivirajo. In to navkljub vsesplošno sprejeti oceni o nesprejemljivosti tega.

13.04.2021 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   plače   BDP   gospodarstvo   prihodki   kapital   dobiček   zaposleni

Foto: Janez Kotar / Wikimedia

Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih.

Glede na takšne diametralno nasprotne trende oziroma ocene, se vseeno postavlja vprašanje, ali je zanje razlog res samo načrtna politika najmočnejših lobijev, katerim se ne more zoperstaviti nobeno družbeno ali politično gibanje. Ali pa ima ta naraščajoča koncentracija kapitala mogoče tudi kakšne objektivne razloge, da je temu tako in da trendov ne moremo obrniti kljub še tako dobri volji? V nadaljevanjih tega teksta poskušam pokazati, da je deloma temu res tako in da se preprosto ne moremo izogniti povečevanju koncentracije premoženja. Nedvomno je neenakost danes zelo visoka (v Sloveniji sicer verjetno še vedno skoraj najmanjša med vsemi državami), a na žalost bo v naslednjih desetletjih še višja. Z bolj načrtnimi politikami te trende lahko deloma omilimo, obrniti pa jih ne moremo. Zato so vsekakor zelo dobrodošle pobude kot na primer nedavni poziv finančne ministrice ZDA za določitev minimalne davčne stopnje na dobičke na nivoju celega sveta.

 

Ta teza, da so trendi koncentracije objektivno prisotni in da jih ne moremo ustaviti, je seveda zelo pogumna. Še bolj "nesprejemljiva" pa je verjetno druga teza, ko ocenjujem, da ta visoka milijonska in milijardna premoženja mogoče niso tako velik problem, kot se običajno predstavlja. Vsekakor je nesprejemljiva stopnja revščine v svetu in mizerni dohodki velikega dela prebivalstva, a tega ne moremo rešiti s tem, da bi npr. razdelili med ljudi omenjene milijarde in milijarde v rokah ozkega kroga ljudi. Zakaj je temu tako, zakaj bo tako tudi vnaprej ter kje so mogoče vseeno poti, da bi trende koncentracijo dohodka vsaj deloma omilili in se izognili največjim odstopanjem na spodnji strani dohodkovne lestvice, bi poskušal prikazati v nekaj naslednjih tekstih. 

 

Izhajam predvsem iz razmer in podatkov za Slovenijo, deloma pa vključujem tudi razmere v svetu. V raznih, javno dostopnih podatkovnih bazah imamo na voljo veliko podatkov s katerimi poskušam argumentirati posamezne teze. Na žalost so običajno mnogo bolj prepričljivi komentarji na način "saj vemo, da je tako" in posplošene ocene kakih deviantnih primerov in drži, da je odstopanj res veliko in kritike so upravičene. Vseeno pa poskušam pogledati celotno sliko, agregirane podatke, ki vseeno bolj točno pokažejo splošne razmere in trende.

 

 

Gospodarska gibanja v Sloveniji

 

Čeprav je gospodarska kriza pred dobrimi desetimi leti močno vplivala na poslovanje gospodarskih družb Slovenije, je dodana vrednost na zaposlenega vseeno vseh zadnjih dvajset let kontinuirano naraščala. V razmerah manjšega obsega poslovanja v obdobju 2009-2013 so se podjetja prilagodila tudi z znižanjem zaposlenosti in - kot je razvidno iz spodnje tabele - je dodana vrednost na zaposlenega z izjemo leta 2009 vsako leto porasla. Leta 2002 je znašala dodana vrednost v gospodarskih družbah 24,5 tisoč evrov na zaposlenega, v letu 2019 že 46,7 tisoč ali skoraj dvakrat več. Povprečna letna stopnja rasti je bila 3,9 %, seveda nominalno.

 

 

 

 

Podjetja so torej uspela povečevati produktivnost in ustvarjati vsako leto več, kar jim je tudi omogočalo vsako leto povečati povprečno izplačani znesek prejemkov na zaposlenega. Tudi ta se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojil z malenkost nižjo povprečno stopnjo rasti (3,6 % letno). Podatek o izplačanih prejemkih seveda zajema vse prejemke zaposlenih, poleg plač z davki in prispevki, tudi razna dodatna izplačila (regres, prevozi, prehrana, zavarovanja ...).

 

Ustvarjena dodana vrednost v podjetjih je v bistvu ekvivalent bruto domačemu proizvodu (BDP) na nivoju celotne države, ki se potem lahko razdeli za razne deležnike. V prejšnji sliki je prikazano, koliko od te ustvarjene vrednosti podjetja namenijo za zaposlene, na naslednji sliki pa je prikaz celotne delitve dodane vrednosti. Za zaposlene se ves čas namenja nekaj nad 60 %, nekaj višji delež je bil v času krize zaradi manj ustvarjene dodane vrednosti.

 

Od preostalih slabih 40 % ustvarjenega dohodka pa je polovica namenjena za odpis sredstev (amortizacijo). Ta kategorija se uvršča med dodano vrednost (tudi med BDP), čeprav je po vsebini bolj strošek. Pomeni "obrabo" sredstev, ki smo jih vložili v podjetja oziroma zmanjševanje vrednosti stavb, strojev ... zaradi starosti. Dejansko ni nek dohodek za delitev, temveč povračilo vloženih sredstev. Preostali del dodane vrednosti pa predstavlja "pravi" dohodek (donos) na vložena sredstva v družbo. Ta trenutno predstavlja okoli petino dodane vrednosti, v obdobju slabših pogojev poslovanja (krize) pa je bilo za vložen kapital namenjeno 13 - 15 % dodane vrednosti. Donos je namenjen kot nadomestilo za vložena sredstva v obliki posojil (obresti) ali v obliki lastniškega kapitala (dobiček). Delež za obresti je bi dokaj visok v obdobju 2007-2013 tako zaradi visokih obrestnih mer in še bolj zaradi zadolževanja v letih pred tem, medtem ko danes podjetja neto finančnega dolga praktično nimajo (imajo enak obseg finančnih naložb kot obveznosti iz financiranja).

 

 

 

 

Če torej iz izračuna dodane vrednosti izločimo amortizacijo, ki pomeni porabo stalnega kapitala, potem podjetja v povprečju namenjajo slabih 80 % ustvarjenega dohodka za prejemke zaposlenih (za delo), dobro petino pa kot nadomestilo za vložena sredstva - obresti in dobiček (za kapital). To je seveda struktura za celotno gospodarstvo skupaj in za vseh 18 obravnavanih let, razumljivo pa so med podjetji velike razlike v delitvi dohodka in tudi v strukturi vloženega dela in kapitala.

 

Da gospodarstvo raste, se razvija, zaposluje, povečuje produktivnost ter da ustvarja tudi višjo dodano vrednost in višja plačila za delo in kapital, pa so v podjetjih nujna tudi stalna vlaganja v znanje, nove tehnologije in opremo. Seveda imamo tudi veliko dejavnosti, kjer so vlaganja v sredstva minimalna in razvoj temelji predvsem na vlaganjih v znanje, v zaposlene in takšne dejavnosti so praviloma tudi najbolj donosne in zagotavljajo najvišje prejemke. A v veliko dejavnostih je ključno tudi vlaganje v tehnologijo, opremo in ostala osnovna sredstva. 

 

Na prvi sliki je poleg ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega z rdečo črto prikazan tudi obseg naložb v osnovna in obratna sredstva, preračunano na enega zaposlenega. Kot vidimo, se je skupna vrednost naložb na zaposlenega vse do leta 2012 tudi zviševala in v povprečju je v celotnem gospodarstvu na eno delovno mesto vloženih nekaj preko 100.000 evrov investiranega kapitala (kot lastniški kapital ali v obliki najetih posojil). Pred prejšnjo krizo so v optimističnem pričakovanju podjetja ogromno investirala, računajoč na nadaljevanje visoke rasti, kasneje pa se je ta investicijski zagon močno ustavil.

 

 

Investicijska aktivnost

 

Na spodnji sliki je z modrimi  stolpci prikazan obseg investicij po letih v milijonih evrov. Investicije so v letu 2007 znašale celo 7,7 milijarde evrov, po krizi pa so se gibale le okoli 2 milijardi na leto. Na sliki je tudi podatek (rdeči stolpci) o obsegu investicij nad obračunano amortizacijo, torej koliko so podjetja namenila za investicije iz ustvarjenega dobička. Vzporedno je tudi prikaz višine čistega dobička. Naložbena aktivnost podjetij je bila do leta 2009 res visoka, saj so investirali celo več kot celoletni dobiček (na račun pospešenega zadolževanja). V letih po krizi so se ti tokovi umirili (zastoj investiranja, tudi na račun investicij pred tem) in šele v zadnjih letih smo ponovno beležili nekakšen "normalni" obseg naložb v sredstva. Podjetja so za nove naložbe, za rast in razvoj namenjala celotno amortizacijo ter še kakšno tretjino ustvarjenega dobička. Preostali dobiček je bil namenjen za zniževanja dolga ter seveda tudi za izplačila dividend lastnikom kapitala.

 

 

 

 

Kaj lahko zaključimo na osnovi vseh teh gibanj? Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih. Seveda pa so bila predpogoj za takšne trende tudi vlaganja v razvoj, v nove tehnologije, opremo, kar je omogočilo dvigovanje produktivnosti in višje zaslužke. Ob tem je potrebno dodati, da so ti zaslužki preračunano na zaposlenega (dodana vrednost in plače) še vedno le dobro polovico na primer avstrijskih, kjer so tudi vlaganja na zaposlenega višja, a še višja je učinkovitost vloženih sredstev.

 

V povprečju obravnavanih let je bilo 79 %  ustvarjene dodane vrednosti (brez amortizacije) namenjeno delu (plačilu za vloženo delo), preostalih 21 % pa kapitalu (nadomestila za vložen kapital v obliki obresti in dobička). Pri tem je povprečni donos (čisti dobiček) na knjižno vrednost kapitala znašal 4,6 % letno z razponom med 0 in 10 %.

 

Kapitalu je torej pripadla dobra petina vse ustvarjene dodane vrednosti v obliki plačila obresti ali ustvarjenega dobička. Od skupnega dobička po plačilu davka so potem lastniki družb ponovno investirali dobro polovico. Pri tem je sicer vedno potrebno poudariti, da je to še vedno njihovo premoženje (njihov zaslužek), čeprav so ga vložili nazaj v razvoj in širitev poslovanja. Preostali del dodane vrednosti pa je bil namenjen za plačilo dela, plačila zaposlenih. Ta delitev ustvarjenega, to razmerje med plačilom za delo in kapital je srž vseh razprav o nagrajevanju, o ustreznem plačilu do razprav o neenakosti v družbi. V Sloveniji je bil torej zadnjih skoraj dvajset let v razmerju 79 % delo in 21 % kapital, koliko pa bi bila ta delitev lahko tudi drugačna, pa bomo pogledali v nadaljevanju prihodnji teden.

 

Pri tem bi dodal še to, da ti podatki temeljijo sicer samo na poslovanju gospodarskih družb, a te predstavljajo pretežni del ustvarjene vrednosti v družbi in so zato relevanten kazalec "primarne" delitve ustvarjenega dohodka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
2
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.513
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.300
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.407
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 989
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.113
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757