Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je zanimivo, da ne boste našli študije ali izjave, v kateri bi kdo opravičeval ali zagovarjal takšne razlike med ljudmi, na drugi strani pa se koncentracija bogastva z leti samo povečuje. Takšni trendi se običajno razlagajo s pohodom neoliberalizma in z vse večjo močno kapitala, ki v spregi s politiko zagovarja in sprejema ukrepe, ki te procese z leta v leto samo še intenzivirajo. In to navkljub vsesplošno sprejeti oceni o nesprejemljivosti tega.

13.04.2021 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   plače   BDP   gospodarstvo   prihodki   kapital   dobiček   zaposleni

Foto: Janez Kotar / Wikimedia

Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih.

Glede na takšne diametralno nasprotne trende oziroma ocene, se vseeno postavlja vprašanje, ali je zanje razlog res samo načrtna politika najmočnejših lobijev, katerim se ne more zoperstaviti nobeno družbeno ali politično gibanje. Ali pa ima ta naraščajoča koncentracija kapitala mogoče tudi kakšne objektivne razloge, da je temu tako in da trendov ne moremo obrniti kljub še tako dobri volji? V nadaljevanjih tega teksta poskušam pokazati, da je deloma temu res tako in da se preprosto ne moremo izogniti povečevanju koncentracije premoženja. Nedvomno je neenakost danes zelo visoka (v Sloveniji sicer verjetno še vedno skoraj najmanjša med vsemi državami), a na žalost bo v naslednjih desetletjih še višja. Z bolj načrtnimi politikami te trende lahko deloma omilimo, obrniti pa jih ne moremo. Zato so vsekakor zelo dobrodošle pobude kot na primer nedavni poziv finančne ministrice ZDA za določitev minimalne davčne stopnje na dobičke na nivoju celega sveta.

 

Ta teza, da so trendi koncentracije objektivno prisotni in da jih ne moremo ustaviti, je seveda zelo pogumna. Še bolj "nesprejemljiva" pa je verjetno druga teza, ko ocenjujem, da ta visoka milijonska in milijardna premoženja mogoče niso tako velik problem, kot se običajno predstavlja. Vsekakor je nesprejemljiva stopnja revščine v svetu in mizerni dohodki velikega dela prebivalstva, a tega ne moremo rešiti s tem, da bi npr. razdelili med ljudi omenjene milijarde in milijarde v rokah ozkega kroga ljudi. Zakaj je temu tako, zakaj bo tako tudi vnaprej ter kje so mogoče vseeno poti, da bi trende koncentracijo dohodka vsaj deloma omilili in se izognili največjim odstopanjem na spodnji strani dohodkovne lestvice, bi poskušal prikazati v nekaj naslednjih tekstih. 

 

Izhajam predvsem iz razmer in podatkov za Slovenijo, deloma pa vključujem tudi razmere v svetu. V raznih, javno dostopnih podatkovnih bazah imamo na voljo veliko podatkov s katerimi poskušam argumentirati posamezne teze. Na žalost so običajno mnogo bolj prepričljivi komentarji na način "saj vemo, da je tako" in posplošene ocene kakih deviantnih primerov in drži, da je odstopanj res veliko in kritike so upravičene. Vseeno pa poskušam pogledati celotno sliko, agregirane podatke, ki vseeno bolj točno pokažejo splošne razmere in trende.

 

 

Gospodarska gibanja v Sloveniji

 

Čeprav je gospodarska kriza pred dobrimi desetimi leti močno vplivala na poslovanje gospodarskih družb Slovenije, je dodana vrednost na zaposlenega vseeno vseh zadnjih dvajset let kontinuirano naraščala. V razmerah manjšega obsega poslovanja v obdobju 2009-2013 so se podjetja prilagodila tudi z znižanjem zaposlenosti in - kot je razvidno iz spodnje tabele - je dodana vrednost na zaposlenega z izjemo leta 2009 vsako leto porasla. Leta 2002 je znašala dodana vrednost v gospodarskih družbah 24,5 tisoč evrov na zaposlenega, v letu 2019 že 46,7 tisoč ali skoraj dvakrat več. Povprečna letna stopnja rasti je bila 3,9 %, seveda nominalno.

 

 

 

 

Podjetja so torej uspela povečevati produktivnost in ustvarjati vsako leto več, kar jim je tudi omogočalo vsako leto povečati povprečno izplačani znesek prejemkov na zaposlenega. Tudi ta se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojil z malenkost nižjo povprečno stopnjo rasti (3,6 % letno). Podatek o izplačanih prejemkih seveda zajema vse prejemke zaposlenih, poleg plač z davki in prispevki, tudi razna dodatna izplačila (regres, prevozi, prehrana, zavarovanja ...).

 

Ustvarjena dodana vrednost v podjetjih je v bistvu ekvivalent bruto domačemu proizvodu (BDP) na nivoju celotne države, ki se potem lahko razdeli za razne deležnike. V prejšnji sliki je prikazano, koliko od te ustvarjene vrednosti podjetja namenijo za zaposlene, na naslednji sliki pa je prikaz celotne delitve dodane vrednosti. Za zaposlene se ves čas namenja nekaj nad 60 %, nekaj višji delež je bil v času krize zaradi manj ustvarjene dodane vrednosti.

 

Od preostalih slabih 40 % ustvarjenega dohodka pa je polovica namenjena za odpis sredstev (amortizacijo). Ta kategorija se uvršča med dodano vrednost (tudi med BDP), čeprav je po vsebini bolj strošek. Pomeni "obrabo" sredstev, ki smo jih vložili v podjetja oziroma zmanjševanje vrednosti stavb, strojev ... zaradi starosti. Dejansko ni nek dohodek za delitev, temveč povračilo vloženih sredstev. Preostali del dodane vrednosti pa predstavlja "pravi" dohodek (donos) na vložena sredstva v družbo. Ta trenutno predstavlja okoli petino dodane vrednosti, v obdobju slabših pogojev poslovanja (krize) pa je bilo za vložen kapital namenjeno 13 - 15 % dodane vrednosti. Donos je namenjen kot nadomestilo za vložena sredstva v obliki posojil (obresti) ali v obliki lastniškega kapitala (dobiček). Delež za obresti je bi dokaj visok v obdobju 2007-2013 tako zaradi visokih obrestnih mer in še bolj zaradi zadolževanja v letih pred tem, medtem ko danes podjetja neto finančnega dolga praktično nimajo (imajo enak obseg finančnih naložb kot obveznosti iz financiranja).

 

 

 

 

Če torej iz izračuna dodane vrednosti izločimo amortizacijo, ki pomeni porabo stalnega kapitala, potem podjetja v povprečju namenjajo slabih 80 % ustvarjenega dohodka za prejemke zaposlenih (za delo), dobro petino pa kot nadomestilo za vložena sredstva - obresti in dobiček (za kapital). To je seveda struktura za celotno gospodarstvo skupaj in za vseh 18 obravnavanih let, razumljivo pa so med podjetji velike razlike v delitvi dohodka in tudi v strukturi vloženega dela in kapitala.

 

Da gospodarstvo raste, se razvija, zaposluje, povečuje produktivnost ter da ustvarja tudi višjo dodano vrednost in višja plačila za delo in kapital, pa so v podjetjih nujna tudi stalna vlaganja v znanje, nove tehnologije in opremo. Seveda imamo tudi veliko dejavnosti, kjer so vlaganja v sredstva minimalna in razvoj temelji predvsem na vlaganjih v znanje, v zaposlene in takšne dejavnosti so praviloma tudi najbolj donosne in zagotavljajo najvišje prejemke. A v veliko dejavnostih je ključno tudi vlaganje v tehnologijo, opremo in ostala osnovna sredstva. 

 

Na prvi sliki je poleg ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega z rdečo črto prikazan tudi obseg naložb v osnovna in obratna sredstva, preračunano na enega zaposlenega. Kot vidimo, se je skupna vrednost naložb na zaposlenega vse do leta 2012 tudi zviševala in v povprečju je v celotnem gospodarstvu na eno delovno mesto vloženih nekaj preko 100.000 evrov investiranega kapitala (kot lastniški kapital ali v obliki najetih posojil). Pred prejšnjo krizo so v optimističnem pričakovanju podjetja ogromno investirala, računajoč na nadaljevanje visoke rasti, kasneje pa se je ta investicijski zagon močno ustavil.

 

 

Investicijska aktivnost

 

Na spodnji sliki je z modrimi  stolpci prikazan obseg investicij po letih v milijonih evrov. Investicije so v letu 2007 znašale celo 7,7 milijarde evrov, po krizi pa so se gibale le okoli 2 milijardi na leto. Na sliki je tudi podatek (rdeči stolpci) o obsegu investicij nad obračunano amortizacijo, torej koliko so podjetja namenila za investicije iz ustvarjenega dobička. Vzporedno je tudi prikaz višine čistega dobička. Naložbena aktivnost podjetij je bila do leta 2009 res visoka, saj so investirali celo več kot celoletni dobiček (na račun pospešenega zadolževanja). V letih po krizi so se ti tokovi umirili (zastoj investiranja, tudi na račun investicij pred tem) in šele v zadnjih letih smo ponovno beležili nekakšen "normalni" obseg naložb v sredstva. Podjetja so za nove naložbe, za rast in razvoj namenjala celotno amortizacijo ter še kakšno tretjino ustvarjenega dobička. Preostali dobiček je bil namenjen za zniževanja dolga ter seveda tudi za izplačila dividend lastnikom kapitala.

 

 

 

 

Kaj lahko zaključimo na osnovi vseh teh gibanj? Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih. Seveda pa so bila predpogoj za takšne trende tudi vlaganja v razvoj, v nove tehnologije, opremo, kar je omogočilo dvigovanje produktivnosti in višje zaslužke. Ob tem je potrebno dodati, da so ti zaslužki preračunano na zaposlenega (dodana vrednost in plače) še vedno le dobro polovico na primer avstrijskih, kjer so tudi vlaganja na zaposlenega višja, a še višja je učinkovitost vloženih sredstev.

 

V povprečju obravnavanih let je bilo 79 %  ustvarjene dodane vrednosti (brez amortizacije) namenjeno delu (plačilu za vloženo delo), preostalih 21 % pa kapitalu (nadomestila za vložen kapital v obliki obresti in dobička). Pri tem je povprečni donos (čisti dobiček) na knjižno vrednost kapitala znašal 4,6 % letno z razponom med 0 in 10 %.

 

Kapitalu je torej pripadla dobra petina vse ustvarjene dodane vrednosti v obliki plačila obresti ali ustvarjenega dobička. Od skupnega dobička po plačilu davka so potem lastniki družb ponovno investirali dobro polovico. Pri tem je sicer vedno potrebno poudariti, da je to še vedno njihovo premoženje (njihov zaslužek), čeprav so ga vložili nazaj v razvoj in širitev poslovanja. Preostali del dodane vrednosti pa je bil namenjen za plačilo dela, plačila zaposlenih. Ta delitev ustvarjenega, to razmerje med plačilom za delo in kapital je srž vseh razprav o nagrajevanju, o ustreznem plačilu do razprav o neenakosti v družbi. V Sloveniji je bil torej zadnjih skoraj dvajset let v razmerju 79 % delo in 21 % kapital, koliko pa bi bila ta delitev lahko tudi drugačna, pa bomo pogledali v nadaljevanju prihodnji teden.

 

Pri tem bi dodal še to, da ti podatki temeljijo sicer samo na poslovanju gospodarskih družb, a te predstavljajo pretežni del ustvarjene vrednosti v družbi in so zato relevanten kazalec "primarne" delitve ustvarjenega dohodka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
0
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.912
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548