Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je zanimivo, da ne boste našli študije ali izjave, v kateri bi kdo opravičeval ali zagovarjal takšne razlike med ljudmi, na drugi strani pa se koncentracija bogastva z leti samo povečuje. Takšni trendi se običajno razlagajo s pohodom neoliberalizma in z vse večjo močno kapitala, ki v spregi s politiko zagovarja in sprejema ukrepe, ki te procese z leta v leto samo še intenzivirajo. In to navkljub vsesplošno sprejeti oceni o nesprejemljivosti tega.

13.04.2021 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   plače   BDP   gospodarstvo   prihodki   kapital   dobiček   zaposleni

Foto: Janez Kotar / Wikimedia

Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih.

Glede na takšne diametralno nasprotne trende oziroma ocene, se vseeno postavlja vprašanje, ali je zanje razlog res samo načrtna politika najmočnejših lobijev, katerim se ne more zoperstaviti nobeno družbeno ali politično gibanje. Ali pa ima ta naraščajoča koncentracija kapitala mogoče tudi kakšne objektivne razloge, da je temu tako in da trendov ne moremo obrniti kljub še tako dobri volji? V nadaljevanjih tega teksta poskušam pokazati, da je deloma temu res tako in da se preprosto ne moremo izogniti povečevanju koncentracije premoženja. Nedvomno je neenakost danes zelo visoka (v Sloveniji sicer verjetno še vedno skoraj najmanjša med vsemi državami), a na žalost bo v naslednjih desetletjih še višja. Z bolj načrtnimi politikami te trende lahko deloma omilimo, obrniti pa jih ne moremo. Zato so vsekakor zelo dobrodošle pobude kot na primer nedavni poziv finančne ministrice ZDA za določitev minimalne davčne stopnje na dobičke na nivoju celega sveta.

 

Ta teza, da so trendi koncentracije objektivno prisotni in da jih ne moremo ustaviti, je seveda zelo pogumna. Še bolj "nesprejemljiva" pa je verjetno druga teza, ko ocenjujem, da ta visoka milijonska in milijardna premoženja mogoče niso tako velik problem, kot se običajno predstavlja. Vsekakor je nesprejemljiva stopnja revščine v svetu in mizerni dohodki velikega dela prebivalstva, a tega ne moremo rešiti s tem, da bi npr. razdelili med ljudi omenjene milijarde in milijarde v rokah ozkega kroga ljudi. Zakaj je temu tako, zakaj bo tako tudi vnaprej ter kje so mogoče vseeno poti, da bi trende koncentracijo dohodka vsaj deloma omilili in se izognili največjim odstopanjem na spodnji strani dohodkovne lestvice, bi poskušal prikazati v nekaj naslednjih tekstih. 

 

Izhajam predvsem iz razmer in podatkov za Slovenijo, deloma pa vključujem tudi razmere v svetu. V raznih, javno dostopnih podatkovnih bazah imamo na voljo veliko podatkov s katerimi poskušam argumentirati posamezne teze. Na žalost so običajno mnogo bolj prepričljivi komentarji na način "saj vemo, da je tako" in posplošene ocene kakih deviantnih primerov in drži, da je odstopanj res veliko in kritike so upravičene. Vseeno pa poskušam pogledati celotno sliko, agregirane podatke, ki vseeno bolj točno pokažejo splošne razmere in trende.

 

 

Gospodarska gibanja v Sloveniji

 

Čeprav je gospodarska kriza pred dobrimi desetimi leti močno vplivala na poslovanje gospodarskih družb Slovenije, je dodana vrednost na zaposlenega vseeno vseh zadnjih dvajset let kontinuirano naraščala. V razmerah manjšega obsega poslovanja v obdobju 2009-2013 so se podjetja prilagodila tudi z znižanjem zaposlenosti in - kot je razvidno iz spodnje tabele - je dodana vrednost na zaposlenega z izjemo leta 2009 vsako leto porasla. Leta 2002 je znašala dodana vrednost v gospodarskih družbah 24,5 tisoč evrov na zaposlenega, v letu 2019 že 46,7 tisoč ali skoraj dvakrat več. Povprečna letna stopnja rasti je bila 3,9 %, seveda nominalno.

 

 

 

 

Podjetja so torej uspela povečevati produktivnost in ustvarjati vsako leto več, kar jim je tudi omogočalo vsako leto povečati povprečno izplačani znesek prejemkov na zaposlenega. Tudi ta se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojil z malenkost nižjo povprečno stopnjo rasti (3,6 % letno). Podatek o izplačanih prejemkih seveda zajema vse prejemke zaposlenih, poleg plač z davki in prispevki, tudi razna dodatna izplačila (regres, prevozi, prehrana, zavarovanja ...).

 

Ustvarjena dodana vrednost v podjetjih je v bistvu ekvivalent bruto domačemu proizvodu (BDP) na nivoju celotne države, ki se potem lahko razdeli za razne deležnike. V prejšnji sliki je prikazano, koliko od te ustvarjene vrednosti podjetja namenijo za zaposlene, na naslednji sliki pa je prikaz celotne delitve dodane vrednosti. Za zaposlene se ves čas namenja nekaj nad 60 %, nekaj višji delež je bil v času krize zaradi manj ustvarjene dodane vrednosti.

 

Od preostalih slabih 40 % ustvarjenega dohodka pa je polovica namenjena za odpis sredstev (amortizacijo). Ta kategorija se uvršča med dodano vrednost (tudi med BDP), čeprav je po vsebini bolj strošek. Pomeni "obrabo" sredstev, ki smo jih vložili v podjetja oziroma zmanjševanje vrednosti stavb, strojev ... zaradi starosti. Dejansko ni nek dohodek za delitev, temveč povračilo vloženih sredstev. Preostali del dodane vrednosti pa predstavlja "pravi" dohodek (donos) na vložena sredstva v družbo. Ta trenutno predstavlja okoli petino dodane vrednosti, v obdobju slabših pogojev poslovanja (krize) pa je bilo za vložen kapital namenjeno 13 - 15 % dodane vrednosti. Donos je namenjen kot nadomestilo za vložena sredstva v obliki posojil (obresti) ali v obliki lastniškega kapitala (dobiček). Delež za obresti je bi dokaj visok v obdobju 2007-2013 tako zaradi visokih obrestnih mer in še bolj zaradi zadolževanja v letih pred tem, medtem ko danes podjetja neto finančnega dolga praktično nimajo (imajo enak obseg finančnih naložb kot obveznosti iz financiranja).

 

 

 

 

Če torej iz izračuna dodane vrednosti izločimo amortizacijo, ki pomeni porabo stalnega kapitala, potem podjetja v povprečju namenjajo slabih 80 % ustvarjenega dohodka za prejemke zaposlenih (za delo), dobro petino pa kot nadomestilo za vložena sredstva - obresti in dobiček (za kapital). To je seveda struktura za celotno gospodarstvo skupaj in za vseh 18 obravnavanih let, razumljivo pa so med podjetji velike razlike v delitvi dohodka in tudi v strukturi vloženega dela in kapitala.

 

Da gospodarstvo raste, se razvija, zaposluje, povečuje produktivnost ter da ustvarja tudi višjo dodano vrednost in višja plačila za delo in kapital, pa so v podjetjih nujna tudi stalna vlaganja v znanje, nove tehnologije in opremo. Seveda imamo tudi veliko dejavnosti, kjer so vlaganja v sredstva minimalna in razvoj temelji predvsem na vlaganjih v znanje, v zaposlene in takšne dejavnosti so praviloma tudi najbolj donosne in zagotavljajo najvišje prejemke. A v veliko dejavnostih je ključno tudi vlaganje v tehnologijo, opremo in ostala osnovna sredstva. 

 

Na prvi sliki je poleg ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega z rdečo črto prikazan tudi obseg naložb v osnovna in obratna sredstva, preračunano na enega zaposlenega. Kot vidimo, se je skupna vrednost naložb na zaposlenega vse do leta 2012 tudi zviševala in v povprečju je v celotnem gospodarstvu na eno delovno mesto vloženih nekaj preko 100.000 evrov investiranega kapitala (kot lastniški kapital ali v obliki najetih posojil). Pred prejšnjo krizo so v optimističnem pričakovanju podjetja ogromno investirala, računajoč na nadaljevanje visoke rasti, kasneje pa se je ta investicijski zagon močno ustavil.

 

 

Investicijska aktivnost

 

Na spodnji sliki je z modrimi  stolpci prikazan obseg investicij po letih v milijonih evrov. Investicije so v letu 2007 znašale celo 7,7 milijarde evrov, po krizi pa so se gibale le okoli 2 milijardi na leto. Na sliki je tudi podatek (rdeči stolpci) o obsegu investicij nad obračunano amortizacijo, torej koliko so podjetja namenila za investicije iz ustvarjenega dobička. Vzporedno je tudi prikaz višine čistega dobička. Naložbena aktivnost podjetij je bila do leta 2009 res visoka, saj so investirali celo več kot celoletni dobiček (na račun pospešenega zadolževanja). V letih po krizi so se ti tokovi umirili (zastoj investiranja, tudi na račun investicij pred tem) in šele v zadnjih letih smo ponovno beležili nekakšen "normalni" obseg naložb v sredstva. Podjetja so za nove naložbe, za rast in razvoj namenjala celotno amortizacijo ter še kakšno tretjino ustvarjenega dobička. Preostali dobiček je bil namenjen za zniževanja dolga ter seveda tudi za izplačila dividend lastnikom kapitala.

 

 

 

 

Kaj lahko zaključimo na osnovi vseh teh gibanj? Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih. Seveda pa so bila predpogoj za takšne trende tudi vlaganja v razvoj, v nove tehnologije, opremo, kar je omogočilo dvigovanje produktivnosti in višje zaslužke. Ob tem je potrebno dodati, da so ti zaslužki preračunano na zaposlenega (dodana vrednost in plače) še vedno le dobro polovico na primer avstrijskih, kjer so tudi vlaganja na zaposlenega višja, a še višja je učinkovitost vloženih sredstev.

 

V povprečju obravnavanih let je bilo 79 %  ustvarjene dodane vrednosti (brez amortizacije) namenjeno delu (plačilu za vloženo delo), preostalih 21 % pa kapitalu (nadomestila za vložen kapital v obliki obresti in dobička). Pri tem je povprečni donos (čisti dobiček) na knjižno vrednost kapitala znašal 4,6 % letno z razponom med 0 in 10 %.

 

Kapitalu je torej pripadla dobra petina vse ustvarjene dodane vrednosti v obliki plačila obresti ali ustvarjenega dobička. Od skupnega dobička po plačilu davka so potem lastniki družb ponovno investirali dobro polovico. Pri tem je sicer vedno potrebno poudariti, da je to še vedno njihovo premoženje (njihov zaslužek), čeprav so ga vložili nazaj v razvoj in širitev poslovanja. Preostali del dodane vrednosti pa je bil namenjen za plačilo dela, plačila zaposlenih. Ta delitev ustvarjenega, to razmerje med plačilom za delo in kapital je srž vseh razprav o nagrajevanju, o ustreznem plačilu do razprav o neenakosti v družbi. V Sloveniji je bil torej zadnjih skoraj dvajset let v razmerju 79 % delo in 21 % kapital, koliko pa bi bila ta delitev lahko tudi drugačna, pa bomo pogledali v nadaljevanju prihodnji teden.

 

Pri tem bi dodal še to, da ti podatki temeljijo sicer samo na poslovanju gospodarskih družb, a te predstavljajo pretežni del ustvarjene vrednosti v družbi in so zato relevanten kazalec "primarne" delitve ustvarjenega dohodka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.205
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.067
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820