Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je zanimivo, da ne boste našli študije ali izjave, v kateri bi kdo opravičeval ali zagovarjal takšne razlike med ljudmi, na drugi strani pa se koncentracija bogastva z leti samo povečuje. Takšni trendi se običajno razlagajo s pohodom neoliberalizma in z vse večjo močno kapitala, ki v spregi s politiko zagovarja in sprejema ukrepe, ki te procese z leta v leto samo še intenzivirajo. In to navkljub vsesplošno sprejeti oceni o nesprejemljivosti tega.

13.04.2021 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   plače   BDP   gospodarstvo   prihodki   kapital   dobiček   zaposleni

Foto: Janez Kotar / Wikimedia

Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih.

Glede na takšne diametralno nasprotne trende oziroma ocene, se vseeno postavlja vprašanje, ali je zanje razlog res samo načrtna politika najmočnejših lobijev, katerim se ne more zoperstaviti nobeno družbeno ali politično gibanje. Ali pa ima ta naraščajoča koncentracija kapitala mogoče tudi kakšne objektivne razloge, da je temu tako in da trendov ne moremo obrniti kljub še tako dobri volji? V nadaljevanjih tega teksta poskušam pokazati, da je deloma temu res tako in da se preprosto ne moremo izogniti povečevanju koncentracije premoženja. Nedvomno je neenakost danes zelo visoka (v Sloveniji sicer verjetno še vedno skoraj najmanjša med vsemi državami), a na žalost bo v naslednjih desetletjih še višja. Z bolj načrtnimi politikami te trende lahko deloma omilimo, obrniti pa jih ne moremo. Zato so vsekakor zelo dobrodošle pobude kot na primer nedavni poziv finančne ministrice ZDA za določitev minimalne davčne stopnje na dobičke na nivoju celega sveta.

 

Ta teza, da so trendi koncentracije objektivno prisotni in da jih ne moremo ustaviti, je seveda zelo pogumna. Še bolj "nesprejemljiva" pa je verjetno druga teza, ko ocenjujem, da ta visoka milijonska in milijardna premoženja mogoče niso tako velik problem, kot se običajno predstavlja. Vsekakor je nesprejemljiva stopnja revščine v svetu in mizerni dohodki velikega dela prebivalstva, a tega ne moremo rešiti s tem, da bi npr. razdelili med ljudi omenjene milijarde in milijarde v rokah ozkega kroga ljudi. Zakaj je temu tako, zakaj bo tako tudi vnaprej ter kje so mogoče vseeno poti, da bi trende koncentracijo dohodka vsaj deloma omilili in se izognili največjim odstopanjem na spodnji strani dohodkovne lestvice, bi poskušal prikazati v nekaj naslednjih tekstih. 

 

Izhajam predvsem iz razmer in podatkov za Slovenijo, deloma pa vključujem tudi razmere v svetu. V raznih, javno dostopnih podatkovnih bazah imamo na voljo veliko podatkov s katerimi poskušam argumentirati posamezne teze. Na žalost so običajno mnogo bolj prepričljivi komentarji na način "saj vemo, da je tako" in posplošene ocene kakih deviantnih primerov in drži, da je odstopanj res veliko in kritike so upravičene. Vseeno pa poskušam pogledati celotno sliko, agregirane podatke, ki vseeno bolj točno pokažejo splošne razmere in trende.

 

 

Gospodarska gibanja v Sloveniji

 

Čeprav je gospodarska kriza pred dobrimi desetimi leti močno vplivala na poslovanje gospodarskih družb Slovenije, je dodana vrednost na zaposlenega vseeno vseh zadnjih dvajset let kontinuirano naraščala. V razmerah manjšega obsega poslovanja v obdobju 2009-2013 so se podjetja prilagodila tudi z znižanjem zaposlenosti in - kot je razvidno iz spodnje tabele - je dodana vrednost na zaposlenega z izjemo leta 2009 vsako leto porasla. Leta 2002 je znašala dodana vrednost v gospodarskih družbah 24,5 tisoč evrov na zaposlenega, v letu 2019 že 46,7 tisoč ali skoraj dvakrat več. Povprečna letna stopnja rasti je bila 3,9 %, seveda nominalno.

 

 

 

 

Podjetja so torej uspela povečevati produktivnost in ustvarjati vsako leto več, kar jim je tudi omogočalo vsako leto povečati povprečno izplačani znesek prejemkov na zaposlenega. Tudi ta se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojil z malenkost nižjo povprečno stopnjo rasti (3,6 % letno). Podatek o izplačanih prejemkih seveda zajema vse prejemke zaposlenih, poleg plač z davki in prispevki, tudi razna dodatna izplačila (regres, prevozi, prehrana, zavarovanja ...).

 

Ustvarjena dodana vrednost v podjetjih je v bistvu ekvivalent bruto domačemu proizvodu (BDP) na nivoju celotne države, ki se potem lahko razdeli za razne deležnike. V prejšnji sliki je prikazano, koliko od te ustvarjene vrednosti podjetja namenijo za zaposlene, na naslednji sliki pa je prikaz celotne delitve dodane vrednosti. Za zaposlene se ves čas namenja nekaj nad 60 %, nekaj višji delež je bil v času krize zaradi manj ustvarjene dodane vrednosti.

 

Od preostalih slabih 40 % ustvarjenega dohodka pa je polovica namenjena za odpis sredstev (amortizacijo). Ta kategorija se uvršča med dodano vrednost (tudi med BDP), čeprav je po vsebini bolj strošek. Pomeni "obrabo" sredstev, ki smo jih vložili v podjetja oziroma zmanjševanje vrednosti stavb, strojev ... zaradi starosti. Dejansko ni nek dohodek za delitev, temveč povračilo vloženih sredstev. Preostali del dodane vrednosti pa predstavlja "pravi" dohodek (donos) na vložena sredstva v družbo. Ta trenutno predstavlja okoli petino dodane vrednosti, v obdobju slabših pogojev poslovanja (krize) pa je bilo za vložen kapital namenjeno 13 - 15 % dodane vrednosti. Donos je namenjen kot nadomestilo za vložena sredstva v obliki posojil (obresti) ali v obliki lastniškega kapitala (dobiček). Delež za obresti je bi dokaj visok v obdobju 2007-2013 tako zaradi visokih obrestnih mer in še bolj zaradi zadolževanja v letih pred tem, medtem ko danes podjetja neto finančnega dolga praktično nimajo (imajo enak obseg finančnih naložb kot obveznosti iz financiranja).

 

 

 

 

Če torej iz izračuna dodane vrednosti izločimo amortizacijo, ki pomeni porabo stalnega kapitala, potem podjetja v povprečju namenjajo slabih 80 % ustvarjenega dohodka za prejemke zaposlenih (za delo), dobro petino pa kot nadomestilo za vložena sredstva - obresti in dobiček (za kapital). To je seveda struktura za celotno gospodarstvo skupaj in za vseh 18 obravnavanih let, razumljivo pa so med podjetji velike razlike v delitvi dohodka in tudi v strukturi vloženega dela in kapitala.

 

Da gospodarstvo raste, se razvija, zaposluje, povečuje produktivnost ter da ustvarja tudi višjo dodano vrednost in višja plačila za delo in kapital, pa so v podjetjih nujna tudi stalna vlaganja v znanje, nove tehnologije in opremo. Seveda imamo tudi veliko dejavnosti, kjer so vlaganja v sredstva minimalna in razvoj temelji predvsem na vlaganjih v znanje, v zaposlene in takšne dejavnosti so praviloma tudi najbolj donosne in zagotavljajo najvišje prejemke. A v veliko dejavnostih je ključno tudi vlaganje v tehnologijo, opremo in ostala osnovna sredstva. 

 

Na prvi sliki je poleg ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega z rdečo črto prikazan tudi obseg naložb v osnovna in obratna sredstva, preračunano na enega zaposlenega. Kot vidimo, se je skupna vrednost naložb na zaposlenega vse do leta 2012 tudi zviševala in v povprečju je v celotnem gospodarstvu na eno delovno mesto vloženih nekaj preko 100.000 evrov investiranega kapitala (kot lastniški kapital ali v obliki najetih posojil). Pred prejšnjo krizo so v optimističnem pričakovanju podjetja ogromno investirala, računajoč na nadaljevanje visoke rasti, kasneje pa se je ta investicijski zagon močno ustavil.

 

 

Investicijska aktivnost

 

Na spodnji sliki je z modrimi  stolpci prikazan obseg investicij po letih v milijonih evrov. Investicije so v letu 2007 znašale celo 7,7 milijarde evrov, po krizi pa so se gibale le okoli 2 milijardi na leto. Na sliki je tudi podatek (rdeči stolpci) o obsegu investicij nad obračunano amortizacijo, torej koliko so podjetja namenila za investicije iz ustvarjenega dobička. Vzporedno je tudi prikaz višine čistega dobička. Naložbena aktivnost podjetij je bila do leta 2009 res visoka, saj so investirali celo več kot celoletni dobiček (na račun pospešenega zadolževanja). V letih po krizi so se ti tokovi umirili (zastoj investiranja, tudi na račun investicij pred tem) in šele v zadnjih letih smo ponovno beležili nekakšen "normalni" obseg naložb v sredstva. Podjetja so za nove naložbe, za rast in razvoj namenjala celotno amortizacijo ter še kakšno tretjino ustvarjenega dobička. Preostali dobiček je bil namenjen za zniževanja dolga ter seveda tudi za izplačila dividend lastnikom kapitala.

 

 

 

 

Kaj lahko zaključimo na osnovi vseh teh gibanj? Slovensko gospodarstvo je uspelo v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojiti dodano vrednost na zaposlenega, kar je omogočilo tudi dvigovanje prejemkov zaposlenih. Seveda pa so bila predpogoj za takšne trende tudi vlaganja v razvoj, v nove tehnologije, opremo, kar je omogočilo dvigovanje produktivnosti in višje zaslužke. Ob tem je potrebno dodati, da so ti zaslužki preračunano na zaposlenega (dodana vrednost in plače) še vedno le dobro polovico na primer avstrijskih, kjer so tudi vlaganja na zaposlenega višja, a še višja je učinkovitost vloženih sredstev.

 

V povprečju obravnavanih let je bilo 79 %  ustvarjene dodane vrednosti (brez amortizacije) namenjeno delu (plačilu za vloženo delo), preostalih 21 % pa kapitalu (nadomestila za vložen kapital v obliki obresti in dobička). Pri tem je povprečni donos (čisti dobiček) na knjižno vrednost kapitala znašal 4,6 % letno z razponom med 0 in 10 %.

 

Kapitalu je torej pripadla dobra petina vse ustvarjene dodane vrednosti v obliki plačila obresti ali ustvarjenega dobička. Od skupnega dobička po plačilu davka so potem lastniki družb ponovno investirali dobro polovico. Pri tem je sicer vedno potrebno poudariti, da je to še vedno njihovo premoženje (njihov zaslužek), čeprav so ga vložili nazaj v razvoj in širitev poslovanja. Preostali del dodane vrednosti pa je bil namenjen za plačilo dela, plačila zaposlenih. Ta delitev ustvarjenega, to razmerje med plačilom za delo in kapital je srž vseh razprav o nagrajevanju, o ustreznem plačilu do razprav o neenakosti v družbi. V Sloveniji je bil torej zadnjih skoraj dvajset let v razmerju 79 % delo in 21 % kapital, koliko pa bi bila ta delitev lahko tudi drugačna, pa bomo pogledali v nadaljevanju prihodnji teden.

 

Pri tem bi dodal še to, da ti podatki temeljijo sicer samo na poslovanju gospodarskih družb, a te predstavljajo pretežni del ustvarjene vrednosti v družbi in so zato relevanten kazalec "primarne" delitve ustvarjenega dohodka.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
12
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.254
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 1.935
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.426
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.290
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.248
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 779
07/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.022
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 838
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.088
10/
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
Bine Kordež
Ogledov: 935