Komentar

Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja. Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime. Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

17.04.2021 21:17
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milutin Milanković   astronomija   koledar   Istanbul   Kraljevina SHS   Lazar Jovanov   Dunaj   Budimpešta   Beograd   klimatologija   ledena doba

Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja.

Delo Milutina Milankovića (1879–1958) se v našem kulturnem krogu v zadnjih petih letih periodično pojavlja tako v dnevnem tisku v kontekstu ekologije kot med strokovno javnostjo v zvezi z klimatskimi spremembami. Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja. Na mojih knjižnih policah so njegove knjige postavljene poleg dela geologa Vladimirja Ivanoviča Vernadskega. Milanković in Vernadski sta zame ključna avtorja, ki ju je potrebno znova in znova brati, da bi lahko lažje razumeli dinamiko klimatskih sprememb v XXI. stoletju na našem planetu, da bi lahko razumeli, kaj se nam dogaja neodvisno od človekovega samouničevalnega gona.

 

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Prepričan sem, da vam ga moram najprej enciklopedično osvetliti, da bi lahko šele v drugem delu teksta komentiral njegovo istanbulsko epizodo s koledarjem in religioznimi prazniki, ki me je vedno privlačila. Deloval je na Dunaju, v Budimpešti in Beogradu. Šolal se je na dunajski Tehnični univerzi, kjer je leta 1904 doktoriral. V Budimpešti je večino svojega časa preživljal v knjižnici Madžarske akademije znanosti. Na začetku poklicne poti je deloval kot strokovnjak za železobetonske konstrukcije. Med obema vojnama je celo konstruiral letalske hangarje. Po dunajski nadvse uspešni inženirski karieri je sprejel leta 1909 na beograjski univerzi mesto profesorja uporabne matematike, ki je obsegala racionalno matematiko, teoretično fiziko in vesoljsko mehaniko. Leta 1928 pa je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja

 

Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime.

 

V svoji knjižnici bom imel kmalu na polici zbrana skoraj vsa njegova dela, ki jih ni tako malo. Obstaja mnogo razlogov. zakaj želim imeti njegove knjige zbrane na enem mestu. Povod za moj komentar tedna je simpozijska knjiga Milutin Milanković in njegovo delo, ki sem jo dobil od mojega novosadskega prijatelja, izvrstnega dramaturga dr. Lazarja Jovanova. Knjigo je izdala Srbska akademija znanosti in umetnosti. Del enciklopedičnega materiala v besedilu, ki ga ravnokar berete, izhaja iz podarjene knjige, drugi del iz Milankovićeve knjige Spomini, izkušnje in spoznanja, ki jo je izdal leta 1952, tretji pa iz referenčne knjige o svetovnih znanstvenih mejnikih The Science Book (Weidenfeld & Nicolson, London 2002). V njej so popisani vsi temljni stebri v razvoju svetovne znanosti. Knjiga zaobsega dvestopetdeset ključnih imen. Med njimi je uvrščen tudi Milanković s svojimi astronomskimi klimatskimi ciklusi (1914). Vse njegovo delovanje je imelo internacionalne učinke.

 

Njegova najpomembnejša in največkrat citirana knjiga je zagotovo Kanon osončenja, ki jo je izdal leta 1941, izhaja pa iz znanstvenega članka Kanon sončnega obsevanja in vprašanje ledenih dob. Kozmična mehanika, klimatika in astronomija so postale osrednji predmet njegovega raziskovanja. Ključna spoznanja je dosegel v astronomski teoriji klimatskih sprememb v odnosu na Zemljino gibanje v vesolju. Milanković je raziskoval klimatska nihanja v razoponu šesto tisoč let. Danes jih znanstveniki raziskujejo že v razoponu petih miljonov let. Intenzivno je povezoval klimatologijo z geologijo. Skoraj tridset let je raziskoval vzrok klimatskih sprememb, ki so v končnici postale njegov Kanon.

 

Vse tiste, ki ji zanimajo izračuni, povezani z Milankovićevim astronomskim inventarjem in njegovim koledarjem, vabim na medmrežje, kjer je vse natančno popisano. Sam predlagam medmrežni naslov Pescanik (vir).

 

Neplačan oglas: Berite www.pescanik.net

 

Razumevanje atmosferskega gibanja je Milanković prevajal v matematične modele. Natančno je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično. To vprašanje je neskončno pomembno za obstanek človeštva.

 

Beseda tedna: Akribija, natančnost in temljitost, zlasti v znastvenem delu.

 

Leta 1923 je bil Milutin Milanković povabljen kot astronom in matematik, strokovnjak za planetarno mehaniko v Istanbul na IV. vzhodnopravoslavno konferenco, ki je obravnavala problematiko dveh koledarjev: julijanskega in gregorjanskega, ki delita vzhodnopravoslavne katolike od rimokatolikov. Kdo ima prav? Ali tisti, ki so spremenili koledar v skladu z znanstvenimi spoznanji? Ali pravoslavni, ki častijo tradicijo prvega koledarja? Ta razkorak med julijanskim in gregorjanskim koledarjem, ki traja že nekaj stoletji, je pripeljal tudi do tega, da se isti dogodek praznuje dvakrat na dva različna dneva. Še posebaj pa je bilo to neugodno v državi kot je bila Kraljevina SHS. Dvakrat sta se slavila božič in Novo leto. Vsekakor je ta simptom vlival dvom v boga, če že ne v boga, pa vsaj v državo. To vsekakor ni bilo dobro za ekumenske procese. 

 

Milanković je vse svoje znanje usmeril v to, da omogoči s svojim koledarjem prehod pravoslavnih v smeri rimokatolikov v skladu z reformo julijanskega koledarja. S tem, ko so rimokatoliki spremenili koledar iz julijanskega v gregorjanskega, so spremnili tudi datum Novega leta in rojstva Kristusa. Po spremembi koledarja je bilo jasno, da so rimokatoliki prestavili datom Kristusovega rojstva iz 7. januarja na 25. december, ker je bilo to v skladu z astronomskimi spoznanji. Ta problem imenujemo koledarsko vprašanje. Naj takoj zpišem poenostavljeno Milankovićev odgovor: atronomsko sta oba datuma netočna. Milankovićevo spoznanje je ostalo širši javnosti skrito. Poročevalec na simpoziju o Milutinu Milankoviću Radomir Milošević zapiše:

 

Katoliško cerkev ni motilo, da je bil to koledar, ki je bil ontološko zasnovan na politeistični idologiji, ki je pokrivala celotno rimsko družbo. S spremembo so v njem ostala imena rimskih božanstev. Recimo januar po rimskem bogu Janusu. Mesec marec po bogu Marsu. April po rimskem imenu Afrodite (Venere). Maj po boginji Maji, hčerki Atlantovi.

 

Cerkveni koledarji sledijo logiki zaporedji bogoslužji. V njih so nameščeni duhovni cilj, ki so oddaljeni od posvetnih. V njih je veliko več kot le datumska orientacija. Cerkev svoje verujoče s koledarjem prek bogoslužja pripravija na Božjo milost. Radomir Milošević nadaljuje:

 

Za Cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. V zgodovini smo imeli čez 1500 različnih koledarjev. Zato Milanković predlaga svoj koledar, ki je reformiral julijanakega na neboleč način, da bi se ta približal gregorjanskemu, ampak s takšno postopnostjo, da bi se to videlo šele leta 2800, ko bi se prvič prepoznala razlika med obema. Z novimi astronomskimi spoznanji je razvidno, da tudi gregorjanski koledar ni več natančen in da bi morali spremeniti datum Kristusovega rojstva, če bi hoteli živeti v znanstevni resnici, ne pa v mitologiji.

 

A ponovimo - drugič: Za cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. Iz tega je več kot jasno, da koledar ni nobena cerkvena dogma. Je od ljudi za ljudi. Dokler se ne spremeni. Še dobro, da bog ni dogmatik in da imamo računalnike, kajti šele hitre računalniške simulacije nam omogočajo natačno napovedovanje vremena. Mogoče pa je bog - dežnik? Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
26
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.068
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820