Komentar

Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja. Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime. Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

17.04.2021 21:17
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milutin Milanković   astronomija   koledar   Istanbul   Kraljevina SHS   Lazar Jovanov   Dunaj   Budimpešta   Beograd   klimatologija   ledena doba

Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja.

Delo Milutina Milankovića (1879–1958) se v našem kulturnem krogu v zadnjih petih letih periodično pojavlja tako v dnevnem tisku v kontekstu ekologije kot med strokovno javnostjo v zvezi z klimatskimi spremembami. Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja. Na mojih knjižnih policah so njegove knjige postavljene poleg dela geologa Vladimirja Ivanoviča Vernadskega. Milanković in Vernadski sta zame ključna avtorja, ki ju je potrebno znova in znova brati, da bi lahko lažje razumeli dinamiko klimatskih sprememb v XXI. stoletju na našem planetu, da bi lahko razumeli, kaj se nam dogaja neodvisno od človekovega samouničevalnega gona.

 

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Prepričan sem, da vam ga moram najprej enciklopedično osvetliti, da bi lahko šele v drugem delu teksta komentiral njegovo istanbulsko epizodo s koledarjem in religioznimi prazniki, ki me je vedno privlačila. Deloval je na Dunaju, v Budimpešti in Beogradu. Šolal se je na dunajski Tehnični univerzi, kjer je leta 1904 doktoriral. V Budimpešti je večino svojega časa preživljal v knjižnici Madžarske akademije znanosti. Na začetku poklicne poti je deloval kot strokovnjak za železobetonske konstrukcije. Med obema vojnama je celo konstruiral letalske hangarje. Po dunajski nadvse uspešni inženirski karieri je sprejel leta 1909 na beograjski univerzi mesto profesorja uporabne matematike, ki je obsegala racionalno matematiko, teoretično fiziko in vesoljsko mehaniko. Leta 1928 pa je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja

 

Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime.

 

V svoji knjižnici bom imel kmalu na polici zbrana skoraj vsa njegova dela, ki jih ni tako malo. Obstaja mnogo razlogov. zakaj želim imeti njegove knjige zbrane na enem mestu. Povod za moj komentar tedna je simpozijska knjiga Milutin Milanković in njegovo delo, ki sem jo dobil od mojega novosadskega prijatelja, izvrstnega dramaturga dr. Lazarja Jovanova. Knjigo je izdala Srbska akademija znanosti in umetnosti. Del enciklopedičnega materiala v besedilu, ki ga ravnokar berete, izhaja iz podarjene knjige, drugi del iz Milankovićeve knjige Spomini, izkušnje in spoznanja, ki jo je izdal leta 1952, tretji pa iz referenčne knjige o svetovnih znanstvenih mejnikih The Science Book (Weidenfeld & Nicolson, London 2002). V njej so popisani vsi temljni stebri v razvoju svetovne znanosti. Knjiga zaobsega dvestopetdeset ključnih imen. Med njimi je uvrščen tudi Milanković s svojimi astronomskimi klimatskimi ciklusi (1914). Vse njegovo delovanje je imelo internacionalne učinke.

 

Njegova najpomembnejša in največkrat citirana knjiga je zagotovo Kanon osončenja, ki jo je izdal leta 1941, izhaja pa iz znanstvenega članka Kanon sončnega obsevanja in vprašanje ledenih dob. Kozmična mehanika, klimatika in astronomija so postale osrednji predmet njegovega raziskovanja. Ključna spoznanja je dosegel v astronomski teoriji klimatskih sprememb v odnosu na Zemljino gibanje v vesolju. Milanković je raziskoval klimatska nihanja v razoponu šesto tisoč let. Danes jih znanstveniki raziskujejo že v razoponu petih miljonov let. Intenzivno je povezoval klimatologijo z geologijo. Skoraj tridset let je raziskoval vzrok klimatskih sprememb, ki so v končnici postale njegov Kanon.

 

Vse tiste, ki ji zanimajo izračuni, povezani z Milankovićevim astronomskim inventarjem in njegovim koledarjem, vabim na medmrežje, kjer je vse natančno popisano. Sam predlagam medmrežni naslov Pescanik (vir).

 

Neplačan oglas: Berite www.pescanik.net

 

Razumevanje atmosferskega gibanja je Milanković prevajal v matematične modele. Natančno je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično. To vprašanje je neskončno pomembno za obstanek človeštva.

 

Beseda tedna: Akribija, natančnost in temljitost, zlasti v znastvenem delu.

 

Leta 1923 je bil Milutin Milanković povabljen kot astronom in matematik, strokovnjak za planetarno mehaniko v Istanbul na IV. vzhodnopravoslavno konferenco, ki je obravnavala problematiko dveh koledarjev: julijanskega in gregorjanskega, ki delita vzhodnopravoslavne katolike od rimokatolikov. Kdo ima prav? Ali tisti, ki so spremenili koledar v skladu z znanstvenimi spoznanji? Ali pravoslavni, ki častijo tradicijo prvega koledarja? Ta razkorak med julijanskim in gregorjanskim koledarjem, ki traja že nekaj stoletji, je pripeljal tudi do tega, da se isti dogodek praznuje dvakrat na dva različna dneva. Še posebaj pa je bilo to neugodno v državi kot je bila Kraljevina SHS. Dvakrat sta se slavila božič in Novo leto. Vsekakor je ta simptom vlival dvom v boga, če že ne v boga, pa vsaj v državo. To vsekakor ni bilo dobro za ekumenske procese. 

 

Milanković je vse svoje znanje usmeril v to, da omogoči s svojim koledarjem prehod pravoslavnih v smeri rimokatolikov v skladu z reformo julijanskega koledarja. S tem, ko so rimokatoliki spremenili koledar iz julijanskega v gregorjanskega, so spremnili tudi datum Novega leta in rojstva Kristusa. Po spremembi koledarja je bilo jasno, da so rimokatoliki prestavili datom Kristusovega rojstva iz 7. januarja na 25. december, ker je bilo to v skladu z astronomskimi spoznanji. Ta problem imenujemo koledarsko vprašanje. Naj takoj zpišem poenostavljeno Milankovićev odgovor: atronomsko sta oba datuma netočna. Milankovićevo spoznanje je ostalo širši javnosti skrito. Poročevalec na simpoziju o Milutinu Milankoviću Radomir Milošević zapiše:

 

Katoliško cerkev ni motilo, da je bil to koledar, ki je bil ontološko zasnovan na politeistični idologiji, ki je pokrivala celotno rimsko družbo. S spremembo so v njem ostala imena rimskih božanstev. Recimo januar po rimskem bogu Janusu. Mesec marec po bogu Marsu. April po rimskem imenu Afrodite (Venere). Maj po boginji Maji, hčerki Atlantovi.

 

Cerkveni koledarji sledijo logiki zaporedji bogoslužji. V njih so nameščeni duhovni cilj, ki so oddaljeni od posvetnih. V njih je veliko več kot le datumska orientacija. Cerkev svoje verujoče s koledarjem prek bogoslužja pripravija na Božjo milost. Radomir Milošević nadaljuje:

 

Za Cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. V zgodovini smo imeli čez 1500 različnih koledarjev. Zato Milanković predlaga svoj koledar, ki je reformiral julijanakega na neboleč način, da bi se ta približal gregorjanskemu, ampak s takšno postopnostjo, da bi se to videlo šele leta 2800, ko bi se prvič prepoznala razlika med obema. Z novimi astronomskimi spoznanji je razvidno, da tudi gregorjanski koledar ni več natančen in da bi morali spremeniti datum Kristusovega rojstva, če bi hoteli živeti v znanstevni resnici, ne pa v mitologiji.

 

A ponovimo - drugič: Za cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. Iz tega je več kot jasno, da koledar ni nobena cerkvena dogma. Je od ljudi za ljudi. Dokler se ne spremeni. Še dobro, da bog ni dogmatik in da imamo računalnike, kajti šele hitre računalniške simulacije nam omogočajo natačno napovedovanje vremena. Mogoče pa je bog - dežnik? Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
0
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.260
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 1.941
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.428
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.290
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.248
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 780
07/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.024
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 838
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.088
10/
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
Bine Kordež
Ogledov: 936