Komentar

Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja. Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime. Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

17.04.2021 21:17
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milutin Milanković   astronomija   koledar   Istanbul   Kraljevina SHS   Lazar Jovanov   Dunaj   Budimpešta   Beograd   klimatologija   ledena doba

Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja.

Delo Milutina Milankovića (1879–1958) se v našem kulturnem krogu v zadnjih petih letih periodično pojavlja tako v dnevnem tisku v kontekstu ekologije kot med strokovno javnostjo v zvezi z klimatskimi spremembami. Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja. Na mojih knjižnih policah so njegove knjige postavljene poleg dela geologa Vladimirja Ivanoviča Vernadskega. Milanković in Vernadski sta zame ključna avtorja, ki ju je potrebno znova in znova brati, da bi lahko lažje razumeli dinamiko klimatskih sprememb v XXI. stoletju na našem planetu, da bi lahko razumeli, kaj se nam dogaja neodvisno od človekovega samouničevalnega gona.

 

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Prepričan sem, da vam ga moram najprej enciklopedično osvetliti, da bi lahko šele v drugem delu teksta komentiral njegovo istanbulsko epizodo s koledarjem in religioznimi prazniki, ki me je vedno privlačila. Deloval je na Dunaju, v Budimpešti in Beogradu. Šolal se je na dunajski Tehnični univerzi, kjer je leta 1904 doktoriral. V Budimpešti je večino svojega časa preživljal v knjižnici Madžarske akademije znanosti. Na začetku poklicne poti je deloval kot strokovnjak za železobetonske konstrukcije. Med obema vojnama je celo konstruiral letalske hangarje. Po dunajski nadvse uspešni inženirski karieri je sprejel leta 1909 na beograjski univerzi mesto profesorja uporabne matematike, ki je obsegala racionalno matematiko, teoretično fiziko in vesoljsko mehaniko. Leta 1928 pa je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja

 

Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime.

 

V svoji knjižnici bom imel kmalu na polici zbrana skoraj vsa njegova dela, ki jih ni tako malo. Obstaja mnogo razlogov. zakaj želim imeti njegove knjige zbrane na enem mestu. Povod za moj komentar tedna je simpozijska knjiga Milutin Milanković in njegovo delo, ki sem jo dobil od mojega novosadskega prijatelja, izvrstnega dramaturga dr. Lazarja Jovanova. Knjigo je izdala Srbska akademija znanosti in umetnosti. Del enciklopedičnega materiala v besedilu, ki ga ravnokar berete, izhaja iz podarjene knjige, drugi del iz Milankovićeve knjige Spomini, izkušnje in spoznanja, ki jo je izdal leta 1952, tretji pa iz referenčne knjige o svetovnih znanstvenih mejnikih The Science Book (Weidenfeld & Nicolson, London 2002). V njej so popisani vsi temljni stebri v razvoju svetovne znanosti. Knjiga zaobsega dvestopetdeset ključnih imen. Med njimi je uvrščen tudi Milanković s svojimi astronomskimi klimatskimi ciklusi (1914). Vse njegovo delovanje je imelo internacionalne učinke.

 

Njegova najpomembnejša in največkrat citirana knjiga je zagotovo Kanon osončenja, ki jo je izdal leta 1941, izhaja pa iz znanstvenega članka Kanon sončnega obsevanja in vprašanje ledenih dob. Kozmična mehanika, klimatika in astronomija so postale osrednji predmet njegovega raziskovanja. Ključna spoznanja je dosegel v astronomski teoriji klimatskih sprememb v odnosu na Zemljino gibanje v vesolju. Milanković je raziskoval klimatska nihanja v razoponu šesto tisoč let. Danes jih znanstveniki raziskujejo že v razoponu petih miljonov let. Intenzivno je povezoval klimatologijo z geologijo. Skoraj tridset let je raziskoval vzrok klimatskih sprememb, ki so v končnici postale njegov Kanon.

 

Vse tiste, ki ji zanimajo izračuni, povezani z Milankovićevim astronomskim inventarjem in njegovim koledarjem, vabim na medmrežje, kjer je vse natančno popisano. Sam predlagam medmrežni naslov Pescanik (vir).

 

Neplačan oglas: Berite www.pescanik.net

 

Razumevanje atmosferskega gibanja je Milanković prevajal v matematične modele. Natančno je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično. To vprašanje je neskončno pomembno za obstanek človeštva.

 

Beseda tedna: Akribija, natančnost in temljitost, zlasti v znastvenem delu.

 

Leta 1923 je bil Milutin Milanković povabljen kot astronom in matematik, strokovnjak za planetarno mehaniko v Istanbul na IV. vzhodnopravoslavno konferenco, ki je obravnavala problematiko dveh koledarjev: julijanskega in gregorjanskega, ki delita vzhodnopravoslavne katolike od rimokatolikov. Kdo ima prav? Ali tisti, ki so spremenili koledar v skladu z znanstvenimi spoznanji? Ali pravoslavni, ki častijo tradicijo prvega koledarja? Ta razkorak med julijanskim in gregorjanskim koledarjem, ki traja že nekaj stoletji, je pripeljal tudi do tega, da se isti dogodek praznuje dvakrat na dva različna dneva. Še posebaj pa je bilo to neugodno v državi kot je bila Kraljevina SHS. Dvakrat sta se slavila božič in Novo leto. Vsekakor je ta simptom vlival dvom v boga, če že ne v boga, pa vsaj v državo. To vsekakor ni bilo dobro za ekumenske procese. 

 

Milanković je vse svoje znanje usmeril v to, da omogoči s svojim koledarjem prehod pravoslavnih v smeri rimokatolikov v skladu z reformo julijanskega koledarja. S tem, ko so rimokatoliki spremenili koledar iz julijanskega v gregorjanskega, so spremnili tudi datum Novega leta in rojstva Kristusa. Po spremembi koledarja je bilo jasno, da so rimokatoliki prestavili datom Kristusovega rojstva iz 7. januarja na 25. december, ker je bilo to v skladu z astronomskimi spoznanji. Ta problem imenujemo koledarsko vprašanje. Naj takoj zpišem poenostavljeno Milankovićev odgovor: atronomsko sta oba datuma netočna. Milankovićevo spoznanje je ostalo širši javnosti skrito. Poročevalec na simpoziju o Milutinu Milankoviću Radomir Milošević zapiše:

 

Katoliško cerkev ni motilo, da je bil to koledar, ki je bil ontološko zasnovan na politeistični idologiji, ki je pokrivala celotno rimsko družbo. S spremembo so v njem ostala imena rimskih božanstev. Recimo januar po rimskem bogu Janusu. Mesec marec po bogu Marsu. April po rimskem imenu Afrodite (Venere). Maj po boginji Maji, hčerki Atlantovi.

 

Cerkveni koledarji sledijo logiki zaporedji bogoslužji. V njih so nameščeni duhovni cilj, ki so oddaljeni od posvetnih. V njih je veliko več kot le datumska orientacija. Cerkev svoje verujoče s koledarjem prek bogoslužja pripravija na Božjo milost. Radomir Milošević nadaljuje:

 

Za Cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. V zgodovini smo imeli čez 1500 različnih koledarjev. Zato Milanković predlaga svoj koledar, ki je reformiral julijanakega na neboleč način, da bi se ta približal gregorjanskemu, ampak s takšno postopnostjo, da bi se to videlo šele leta 2800, ko bi se prvič prepoznala razlika med obema. Z novimi astronomskimi spoznanji je razvidno, da tudi gregorjanski koledar ni več natančen in da bi morali spremeniti datum Kristusovega rojstva, če bi hoteli živeti v znanstevni resnici, ne pa v mitologiji.

 

A ponovimo - drugič: Za cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. Iz tega je več kot jasno, da koledar ni nobena cerkvena dogma. Je od ljudi za ljudi. Dokler se ne spremeni. Še dobro, da bog ni dogmatik in da imamo računalnike, kajti šele hitre računalniške simulacije nam omogočajo natačno napovedovanje vremena. Mogoče pa je bog - dežnik? Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.977
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.001
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.026
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 941
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.835
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472