Komentar

Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja. Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime. Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

17.04.2021 21:17
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milutin Milanković   astronomija   koledar   Istanbul   Kraljevina SHS   Lazar Jovanov   Dunaj   Budimpešta   Beograd   klimatologija   ledena doba

Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja.

Delo Milutina Milankovića (1879–1958) se v našem kulturnem krogu v zadnjih petih letih periodično pojavlja tako v dnevnem tisku v kontekstu ekologije kot med strokovno javnostjo v zvezi z klimatskimi spremembami. Milutin Milanković je bil nadvse luciden um, ki je prek matematike vstopal v najklompleksnejše sisteme našega vesolja. Na mojih knjižnih policah so njegove knjige postavljene poleg dela geologa Vladimirja Ivanoviča Vernadskega. Milanković in Vernadski sta zame ključna avtorja, ki ju je potrebno znova in znova brati, da bi lahko lažje razumeli dinamiko klimatskih sprememb v XXI. stoletju na našem planetu, da bi lahko razumeli, kaj se nam dogaja neodvisno od človekovega samouničevalnega gona.

 

Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Prepričan sem, da vam ga moram najprej enciklopedično osvetliti, da bi lahko šele v drugem delu teksta komentiral njegovo istanbulsko epizodo s koledarjem in religioznimi prazniki, ki me je vedno privlačila. Deloval je na Dunaju, v Budimpešti in Beogradu. Šolal se je na dunajski Tehnični univerzi, kjer je leta 1904 doktoriral. V Budimpešti je večino svojega časa preživljal v knjižnici Madžarske akademije znanosti. Na začetku poklicne poti je deloval kot strokovnjak za železobetonske konstrukcije. Med obema vojnama je celo konstruiral letalske hangarje. Po dunajski nadvse uspešni inženirski karieri je sprejel leta 1909 na beograjski univerzi mesto profesorja uporabne matematike, ki je obsegala racionalno matematiko, teoretično fiziko in vesoljsko mehaniko. Leta 1928 pa je napisal znamenito poučno knjigo Skozi vesolje in stoletja

 

Sebe je razumel predvsem kot matematika in inženirja, manj pa kot astronoma, čeprav je ravno v astronomiji dosegel vrhunec svojega raziskovanja in svetovne slave. Proizvedel je cel niz originalnih idej, ki so še danes pomembne za razumevanje vesoljske mehanike, našega planeta in klime.

 

V svoji knjižnici bom imel kmalu na polici zbrana skoraj vsa njegova dela, ki jih ni tako malo. Obstaja mnogo razlogov. zakaj želim imeti njegove knjige zbrane na enem mestu. Povod za moj komentar tedna je simpozijska knjiga Milutin Milanković in njegovo delo, ki sem jo dobil od mojega novosadskega prijatelja, izvrstnega dramaturga dr. Lazarja Jovanova. Knjigo je izdala Srbska akademija znanosti in umetnosti. Del enciklopedičnega materiala v besedilu, ki ga ravnokar berete, izhaja iz podarjene knjige, drugi del iz Milankovićeve knjige Spomini, izkušnje in spoznanja, ki jo je izdal leta 1952, tretji pa iz referenčne knjige o svetovnih znanstvenih mejnikih The Science Book (Weidenfeld & Nicolson, London 2002). V njej so popisani vsi temljni stebri v razvoju svetovne znanosti. Knjiga zaobsega dvestopetdeset ključnih imen. Med njimi je uvrščen tudi Milanković s svojimi astronomskimi klimatskimi ciklusi (1914). Vse njegovo delovanje je imelo internacionalne učinke.

 

Njegova najpomembnejša in največkrat citirana knjiga je zagotovo Kanon osončenja, ki jo je izdal leta 1941, izhaja pa iz znanstvenega članka Kanon sončnega obsevanja in vprašanje ledenih dob. Kozmična mehanika, klimatika in astronomija so postale osrednji predmet njegovega raziskovanja. Ključna spoznanja je dosegel v astronomski teoriji klimatskih sprememb v odnosu na Zemljino gibanje v vesolju. Milanković je raziskoval klimatska nihanja v razoponu šesto tisoč let. Danes jih znanstveniki raziskujejo že v razoponu petih miljonov let. Intenzivno je povezoval klimatologijo z geologijo. Skoraj tridset let je raziskoval vzrok klimatskih sprememb, ki so v končnici postale njegov Kanon.

 

Vse tiste, ki ji zanimajo izračuni, povezani z Milankovićevim astronomskim inventarjem in njegovim koledarjem, vabim na medmrežje, kjer je vse natančno popisano. Sam predlagam medmrežni naslov Pescanik (vir).

 

Neplačan oglas: Berite www.pescanik.net

 

Razumevanje atmosferskega gibanja je Milanković prevajal v matematične modele. Natančno je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično. To vprašanje je neskončno pomembno za obstanek človeštva.

 

Beseda tedna: Akribija, natančnost in temljitost, zlasti v znastvenem delu.

 

Leta 1923 je bil Milutin Milanković povabljen kot astronom in matematik, strokovnjak za planetarno mehaniko v Istanbul na IV. vzhodnopravoslavno konferenco, ki je obravnavala problematiko dveh koledarjev: julijanskega in gregorjanskega, ki delita vzhodnopravoslavne katolike od rimokatolikov. Kdo ima prav? Ali tisti, ki so spremenili koledar v skladu z znanstvenimi spoznanji? Ali pravoslavni, ki častijo tradicijo prvega koledarja? Ta razkorak med julijanskim in gregorjanskim koledarjem, ki traja že nekaj stoletji, je pripeljal tudi do tega, da se isti dogodek praznuje dvakrat na dva različna dneva. Še posebaj pa je bilo to neugodno v državi kot je bila Kraljevina SHS. Dvakrat sta se slavila božič in Novo leto. Vsekakor je ta simptom vlival dvom v boga, če že ne v boga, pa vsaj v državo. To vsekakor ni bilo dobro za ekumenske procese. 

 

Milanković je vse svoje znanje usmeril v to, da omogoči s svojim koledarjem prehod pravoslavnih v smeri rimokatolikov v skladu z reformo julijanskega koledarja. S tem, ko so rimokatoliki spremenili koledar iz julijanskega v gregorjanskega, so spremnili tudi datum Novega leta in rojstva Kristusa. Po spremembi koledarja je bilo jasno, da so rimokatoliki prestavili datom Kristusovega rojstva iz 7. januarja na 25. december, ker je bilo to v skladu z astronomskimi spoznanji. Ta problem imenujemo koledarsko vprašanje. Naj takoj zpišem poenostavljeno Milankovićev odgovor: atronomsko sta oba datuma netočna. Milankovićevo spoznanje je ostalo širši javnosti skrito. Poročevalec na simpoziju o Milutinu Milankoviću Radomir Milošević zapiše:

 

Katoliško cerkev ni motilo, da je bil to koledar, ki je bil ontološko zasnovan na politeistični idologiji, ki je pokrivala celotno rimsko družbo. S spremembo so v njem ostala imena rimskih božanstev. Recimo januar po rimskem bogu Janusu. Mesec marec po bogu Marsu. April po rimskem imenu Afrodite (Venere). Maj po boginji Maji, hčerki Atlantovi.

 

Cerkveni koledarji sledijo logiki zaporedji bogoslužji. V njih so nameščeni duhovni cilj, ki so oddaljeni od posvetnih. V njih je veliko več kot le datumska orientacija. Cerkev svoje verujoče s koledarjem prek bogoslužja pripravija na Božjo milost. Radomir Milošević nadaljuje:

 

Za Cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. V zgodovini smo imeli čez 1500 različnih koledarjev. Zato Milanković predlaga svoj koledar, ki je reformiral julijanakega na neboleč način, da bi se ta približal gregorjanskemu, ampak s takšno postopnostjo, da bi se to videlo šele leta 2800, ko bi se prvič prepoznala razlika med obema. Z novimi astronomskimi spoznanji je razvidno, da tudi gregorjanski koledar ni več natančen in da bi morali spremeniti datum Kristusovega rojstva, če bi hoteli živeti v znanstevni resnici, ne pa v mitologiji.

 

A ponovimo - drugič: Za cerkev koledar ni nekaj večnega in določenega. Iz tega je več kot jasno, da koledar ni nobena cerkvena dogma. Je od ljudi za ljudi. Dokler se ne spremeni. Še dobro, da bog ni dogmatik in da imamo računalnike, kajti šele hitre računalniške simulacije nam omogočajo natačno napovedovanje vremena. Mogoče pa je bog - dežnik? Po Milutinu Milankoviću so poimenovali krater na Luni in pokrajino na Marsu. Milutin Milanković je bil in ostal eden največjih Evropejcev. Velikan civilizacije XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
12
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.213
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.440
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.808
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.551
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.478
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.174
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.376
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.116
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.212
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 452