Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. Donosnost kapitala je sicer znašala nekaj manj kot 5 odstotkov. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se to razmerje nekoliko spremenilo, in sicer v korist višjih plač, denimo za 5 ali 10 odstotkov? Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti, saj bi to znižalo donos na kapital, kar bi negativno vplivalo na motivacijo lastnikov kapitala, da vlagajo v svoja podjetja.

20.04.2021 22:41
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   neenakost   plače   kapital   BDP   delo   produktivnost   Slovenija   Avstrija   evro   dobiček   davki

Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti.

V prejšnjem, uvodnem tekstu (vir) smo ugotovili, da v gospodarstvu od skupaj ustvarjene dodane vrednosti namenjene za razdelitev dobra petina pripade kapitalu (za obresti, dobičke), nekaj manj od 80 % pa delu (za prejemke zaposlenih). Takšno strukturo delitve pokaže izračun bilančnih podatkov kapitalskih gospodarskih družb v Sloveniji za zadnjih 18 let. To je seveda povprečje za omenjeno obdobje. Danes, v ugodnejših razmerah (brez "covid obdobja") dobi kapital sicer več (okoli 25 %), v času kriznih razmerah pa manj (tudi le 15 %). Prejemki za delo (plače) so namreč v večji meri opredeljeni, določeni, delež za kapital pa je residium (preostanek) in močneje niha glede na uspešnost poslovanja družb. 

 

Ti dejanski podatki o delitvi dodane vrednosti v zadnjih letih so bili predstavljeni v uvodnem tekstu, tokrat pa bi pogledali, ali bi bila lahko ta delitev lahko drugačna. Koliko je "prostora", da bi ustvarjeno vrednost razdelili v drugačnem razmerju. Mišljeno je seveda večji delež za delo, ker je ta primarna delitev osnovni razlog za povečevanje neenakosti v družbi, med ljudmi.

 

 

Donosnost kapitala

 

Poglejmo ta delež za kapital s stališča donosov na vložena sredstva. Pri tem bi obravnavali samo na delež za vložena kapitalska sredstva, torej delež ustvarjene vrednosti, namenjen lastniškemu kapitalu (dobički) brez plačil obresti za vložena posojila sredstva. Slednje sicer tudi predstavljajo delež, ki ga dobi kapital v širšem smislu, a so določene fiksno in ne prevzemajo tveganj kot kapitalski vložek. Odlivi za obresti so bili posebno po prejšnji krizi zelo visoki tako zaradi zadolženosti podjetij kot visokih obrestnih mer, danes pa so te obremenitve zaradi obratnih razmer (nizek dolg, nizke obrestne mere) bistveno nižje. Zanima nas torej samo donos na vložek kapitala.

 

V povprečju, prav tako zadnjih 18 let (vsi podatki v tekstu se nanašajo na to obdobje), je bil donos na kapital po plačilu davkov 4,6 %. Ta donos je povprečen podatek za vsa podjetja, torej seštevek dobičkov in izgub. Kako se je gibal po letih, je prikazano s rdečo črto na spodnji sliki. 

 

Donosnost je pospešeno naraščala v letih pred krizo 2008, sledilo je nekaj let, ko je bilo izgub skoraj toliko kot dobičkov in skupni rezultat okoli ničle, v zadnjih letih pa se je povprečni donos zopet dvignil na okoli 9 %. Kot rečeno, gre za seštevek vseh dobičkov in izgub in donos samo v podjetjih z dobičkom je seveda še višji. Pri tem je donos izračunan kot neto čisti dobiček na knjižno vrednost kapitala, torej na zgodovinsko, vplačano ali ustvarjeno vrednost kapitala.

 

Ob teh številkah je vsekakor na mestu vprašanje, ali bi bila delitev lahko tudi drugačna, bi lahko vsaj v dobrih letih namenili za delo večji delež pogače. Na sliki sta zato prikazane tudi dve opciji, če bi bil nivo plač v Sloveniji 5 ali 10 % višji kot je bil v posameznem letu. Torej da bi v povprečju namenjali večji delež ustvarjene vrednosti za plače. S spodnjo črto je na primer prikazan donos na kapital ob 10 odstotkov višjih plačah v vseh podjetjih. Kot vidimo, bi v tem primeru v boljših letih gospodarstvo v povprečju dosegalo okoli 5-odstotni donos na vložena sredstva, v kriznem obdobju pa bi bilo gospodarstvo kot celota v izgubi. Povprečni donos v obravnavanem obdobju bi znašal 2,28 %.

 

 

 

 

Izračun povprečne donosnosti seveda ne pokaže celotne slike položaja gospodarstva v primeru korekcij nivoja plač. Zato so na spodnji sliki isti podatki prikazani podrobneje, na osnovi analize poslovanja vseh 100.000 podjetij v Sloveniji za nekaj izbranih let. Podjetja so razdeljena glede na donosnost poslovanja v štiri skupine in na levi strani slike je prikaz na osnovi dejanskega položaja podjetij v izbranih petih letih. Čeprav je na primer v letu 2019 donosnost kapitala celotnega gospodarstva dokaj visoka (9 % povprečno), imamo še vedno precej družb, ki poslujejo z izgubo in tam je zaposlenih kar 17 % vseh zaposlenih. Na drugi strani pa imamo družbe, kjer dosegajo tudi preko 12-odstotni donos na vložen kapital in ta podjetja zaposlujejo 38 % vse delovne sile. Po krizi v letu 2009 so bile razmere slabše, saj je bilo kar četrtina zaposlenih v podjetjih z izgubo, na drugi strani pa 29 % zaposlenih v še vedno zelo donosnih podjetjih tudi v času krize. Zanimivo je, da povprečni donos kaže večje razlike po letih (zgornja slika) kot pa prikaz glede na število zaposlenih. Za položaj slednjih je seveda spodnja slika bolj pomembna.

 

 



 

Na desni strani slike pa je prikaz položaja podjetij, če bi dvignili nivo plač vseh zaposlenih za 10 %. V tem primeru bi bilo npr. v letu 2009 kar 60 % zaposlenih v podjetjih z izgubi. Celo v letu 2019, ko so bili rezultati v povprečju dokaj dobri, bi se skoraj polovica zaposlenih znašla v podjetjih z izgubo. Te številke kažejo, da imamo sicer veliko uspešnih podjetij z visokimi donosi in ta dvigajo povprečni donos kapitala v gospodarstvu. Imamo pa tudi veliko podjetij (in zaposlenih v njih), kjer poslujejo pozitivno ob obstoječem nivoju plač, a vsaka večja sprememba nivoja celotnih plač (ne minimalne) poslovanje hitro prevesi v izgubo.

 

V daljšem obdobju je torej v Sloveniji delo dobilo 79 % vse ustvarjene dodane vrednosti gospodarskih družbe, kapital pa 21 %, kar je pomenilo tudi 4,6 % povprečno na leto na vložena sredstva. Takšen zaslužek lastnikov kapitala pomeni seveda samo donos, ki izhaja iz delitve ustvarjene vrednosti (v breme dohodkov zaposlenih). V vsakem podjetju se odločajo, da od 10 milijonov evrov dodane vrednosti namenijo na primer 8 milijonv za plače zaposlenih, 2 milijona pa za dobiček, ki ga razumemo kot donos, zaslužek lastnika.

 

A premoženje lastnika se zaradi ugodnih razmer na kapitalskih trgih tisto leto lahko poveča za 10 milijonov evrov. Vendar ta donos ni zaradi nižjih plačil zaposlenim, temveč posledica povečanja tržne vrednosti naložbe, delnic. Nihče ni teh 10 milijonov na drugi strani izgubil (kot pri dilemah o delitvi dodane vrednosti med delo in kapital), temveč je to samo povečana vrednost premoženja v percepciji ljudi (finančnih trgov) in nekdo drug nima zato nič manj. Enako seveda velja obratno, ko se lahko kljub delitvi dobička v podjetju vrednost naložbe na borzi prepolovi in lastnik kapitala ogromno izgubi, ne da bi na drugi strani kdo to dobil. Vsi zgornji podatki se torej nanašajo na osnovno delitev ustvarjene vrednosti, kjer imamo dilemo, koliko za delo in koliko za kapital (in kar dobi eden več, dobi drugi manj), kaj pa se s premoženjem, kapitalom dogaja na kapitalskih trgih, kakšni so tam zaslužki, pa je nekaj drugega. Pri tem je predvsem pomembno, da to kratkoročno povečanje ali zmanjšanj tržne vrednosti ne vpliva na večje ali manjše prejemke zaposlenih.

 

Spremljamo torej samo omenjenih 4,6 % povprečnega donosa (zaslužka) na vložen kapital in gledamo, kakšni bi bili učinki ob nekaj višjem nivoju plač. Izračuni kažejo, da si verjetno v dani situaciji, ob vsakokratni stopnji produktivnosti našega gospodarstva, kaj več kot mogoče nekaj odstotkov (dva, tri, štiri) višjega nivoja plač ne moremo privoščiti, da ne bi preveč znižali donosov na kapital. Mišljeno je seveda povprečni nivo vseh plač v državi, ne plače v posameznih podjetjih, kjer je seveda lahko tudi več prostora za njihov dvig.

 

 

Nujnost donosa na kapital

 

Takšna teza se mogoče za bolj socialno usmerjene sliši grobo, a ne temelji na nekem prepričanju, da mora kapital toliko zaslužiti. Izhaja iz logike, da mora imeti nekdo s presežnim premoženje in možnostjo (idejo) za vlaganje v gospodarske družbe za takšno odločitev tudi motivacijo. Pričakovati mora nek soliden donos, ker se zaveda, da z vložkom tudi tvega, da ga izgubi in pričakovanja so verjetno vsaj okoli 10-odstotni donos. Ker so vmes tudi slabe naložbe, slabe poslovne odločitve in slaba leta za poslovanje družb, je bil na koncu v Sloveniji povprečni donos nižji, omenjenih 4,6 %. Preprosto povedano, če nek imetnik premoženja ne bo pričakoval, da bo z naložbo v svoje podjetje ali delnice dosegel zanimiv donos, potem bo denar raje pustil na bančnem računu, tudi če mu nič ne prinaša. Kot pa smo videli v uvodnem tekstu, pa seveda brez visokih naložb v gospodarske dejavnosti ne moremo zagotavljati gospodarskega razvoja - niti novih niti obstoječih delovnih mest.

 

Vrtimo se torej v krogu, da so za razvoj, za napredek, za blagostanje ljudi potrebna tudi vlaganja v gospodarske subjekte, družbe in nekdo mora to zagotavljati. Nekdaj (v socializmu npr.) je to na nek način zagotavljala država preko družbene lastnine v podjetjih, danes pa je to večinoma v domeni kroga ljudi (premožnejših), ki ta sredstva imajo in ki so jih ob določeni motivaciji pripravljeni vlagati v razvoj. Vendar ne zaradi altruizma, temveč le v primeru, da istočasno s prevzemanjem tveganja pričakujejo tudi motivacijo v obliki dobička. Kar seveda potem dodatno povečuje njihovo premoženje in povečuje neenakost, a brez te stimulacije vlaganj ne bi bilo, kot tudi ne vsega drugega, povezanega s tem. V tem tekstu smo obravnavali možnost, da bi bil ta donos na kapital nižji (da bi prihajalo do manjšega naraščanja neenakosti), a rezultati vsaj za Slovenijo kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prav veliko prostora za drugačno delitev, za delitev v večjo korist dela, niti ni bilo. 

 

Mogoče nekaj odstotkov (torej s pritiski na dvig splošnega nivoja plač), a relativno malo, ker smo pač omejeni z našo produktivnostjo, ta pa zopet v veliki meri z vlaganji. Skoraj enkrat višji prejemki v Avstriji niso rezultat drugačne delitve ustvarjene vrednosti, niti drugačnih davkov, temveč bistveno višje produktivnosti zaradi zgodovine in večjih naložb imetnikov kapitala, razmerje v delitvi med delo in kapital pa je približno podobno kot pri nas.

 

Tu je ta "začaran" krog, da je za višjo produktivnost, višjo dodano vrednost in višje prejemke potrebno tudi konstantno več vlaganj s strani lastnikov kapitala, ki pa morajo biti za to tudi motivirani z zanimivimi donosi. Koliko pa je tu vseeno prostora za drugačno razporejanje in posledično vseeno ne tako močno koncentriranje bogastva, pa več v naslednjih nadaljevanjih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
3
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.515
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.389
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.396
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.551
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.300
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.408
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.155
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 995
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.117
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758