Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. Donosnost kapitala je sicer znašala nekaj manj kot 5 odstotkov. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se to razmerje nekoliko spremenilo, in sicer v korist višjih plač, denimo za 5 ali 10 odstotkov? Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti, saj bi to znižalo donos na kapital, kar bi negativno vplivalo na motivacijo lastnikov kapitala, da vlagajo v svoja podjetja.

20.04.2021 22:41
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   neenakost   plače   kapital   BDP   delo   produktivnost   Slovenija   Avstrija   evro   dobiček   davki

Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti.

V prejšnjem, uvodnem tekstu (vir) smo ugotovili, da v gospodarstvu od skupaj ustvarjene dodane vrednosti namenjene za razdelitev dobra petina pripade kapitalu (za obresti, dobičke), nekaj manj od 80 % pa delu (za prejemke zaposlenih). Takšno strukturo delitve pokaže izračun bilančnih podatkov kapitalskih gospodarskih družb v Sloveniji za zadnjih 18 let. To je seveda povprečje za omenjeno obdobje. Danes, v ugodnejših razmerah (brez "covid obdobja") dobi kapital sicer več (okoli 25 %), v času kriznih razmerah pa manj (tudi le 15 %). Prejemki za delo (plače) so namreč v večji meri opredeljeni, določeni, delež za kapital pa je residium (preostanek) in močneje niha glede na uspešnost poslovanja družb. 

 

Ti dejanski podatki o delitvi dodane vrednosti v zadnjih letih so bili predstavljeni v uvodnem tekstu, tokrat pa bi pogledali, ali bi bila lahko ta delitev lahko drugačna. Koliko je "prostora", da bi ustvarjeno vrednost razdelili v drugačnem razmerju. Mišljeno je seveda večji delež za delo, ker je ta primarna delitev osnovni razlog za povečevanje neenakosti v družbi, med ljudmi.

 

 

Donosnost kapitala

 

Poglejmo ta delež za kapital s stališča donosov na vložena sredstva. Pri tem bi obravnavali samo na delež za vložena kapitalska sredstva, torej delež ustvarjene vrednosti, namenjen lastniškemu kapitalu (dobički) brez plačil obresti za vložena posojila sredstva. Slednje sicer tudi predstavljajo delež, ki ga dobi kapital v širšem smislu, a so določene fiksno in ne prevzemajo tveganj kot kapitalski vložek. Odlivi za obresti so bili posebno po prejšnji krizi zelo visoki tako zaradi zadolženosti podjetij kot visokih obrestnih mer, danes pa so te obremenitve zaradi obratnih razmer (nizek dolg, nizke obrestne mere) bistveno nižje. Zanima nas torej samo donos na vložek kapitala.

 

V povprečju, prav tako zadnjih 18 let (vsi podatki v tekstu se nanašajo na to obdobje), je bil donos na kapital po plačilu davkov 4,6 %. Ta donos je povprečen podatek za vsa podjetja, torej seštevek dobičkov in izgub. Kako se je gibal po letih, je prikazano s rdečo črto na spodnji sliki. 

 

Donosnost je pospešeno naraščala v letih pred krizo 2008, sledilo je nekaj let, ko je bilo izgub skoraj toliko kot dobičkov in skupni rezultat okoli ničle, v zadnjih letih pa se je povprečni donos zopet dvignil na okoli 9 %. Kot rečeno, gre za seštevek vseh dobičkov in izgub in donos samo v podjetjih z dobičkom je seveda še višji. Pri tem je donos izračunan kot neto čisti dobiček na knjižno vrednost kapitala, torej na zgodovinsko, vplačano ali ustvarjeno vrednost kapitala.

 

Ob teh številkah je vsekakor na mestu vprašanje, ali bi bila delitev lahko tudi drugačna, bi lahko vsaj v dobrih letih namenili za delo večji delež pogače. Na sliki sta zato prikazane tudi dve opciji, če bi bil nivo plač v Sloveniji 5 ali 10 % višji kot je bil v posameznem letu. Torej da bi v povprečju namenjali večji delež ustvarjene vrednosti za plače. S spodnjo črto je na primer prikazan donos na kapital ob 10 odstotkov višjih plačah v vseh podjetjih. Kot vidimo, bi v tem primeru v boljših letih gospodarstvo v povprečju dosegalo okoli 5-odstotni donos na vložena sredstva, v kriznem obdobju pa bi bilo gospodarstvo kot celota v izgubi. Povprečni donos v obravnavanem obdobju bi znašal 2,28 %.

 

 

 

 

Izračun povprečne donosnosti seveda ne pokaže celotne slike položaja gospodarstva v primeru korekcij nivoja plač. Zato so na spodnji sliki isti podatki prikazani podrobneje, na osnovi analize poslovanja vseh 100.000 podjetij v Sloveniji za nekaj izbranih let. Podjetja so razdeljena glede na donosnost poslovanja v štiri skupine in na levi strani slike je prikaz na osnovi dejanskega položaja podjetij v izbranih petih letih. Čeprav je na primer v letu 2019 donosnost kapitala celotnega gospodarstva dokaj visoka (9 % povprečno), imamo še vedno precej družb, ki poslujejo z izgubo in tam je zaposlenih kar 17 % vseh zaposlenih. Na drugi strani pa imamo družbe, kjer dosegajo tudi preko 12-odstotni donos na vložen kapital in ta podjetja zaposlujejo 38 % vse delovne sile. Po krizi v letu 2009 so bile razmere slabše, saj je bilo kar četrtina zaposlenih v podjetjih z izgubo, na drugi strani pa 29 % zaposlenih v še vedno zelo donosnih podjetjih tudi v času krize. Zanimivo je, da povprečni donos kaže večje razlike po letih (zgornja slika) kot pa prikaz glede na število zaposlenih. Za položaj slednjih je seveda spodnja slika bolj pomembna.

 

 



 

Na desni strani slike pa je prikaz položaja podjetij, če bi dvignili nivo plač vseh zaposlenih za 10 %. V tem primeru bi bilo npr. v letu 2009 kar 60 % zaposlenih v podjetjih z izgubi. Celo v letu 2019, ko so bili rezultati v povprečju dokaj dobri, bi se skoraj polovica zaposlenih znašla v podjetjih z izgubo. Te številke kažejo, da imamo sicer veliko uspešnih podjetij z visokimi donosi in ta dvigajo povprečni donos kapitala v gospodarstvu. Imamo pa tudi veliko podjetij (in zaposlenih v njih), kjer poslujejo pozitivno ob obstoječem nivoju plač, a vsaka večja sprememba nivoja celotnih plač (ne minimalne) poslovanje hitro prevesi v izgubo.

 

V daljšem obdobju je torej v Sloveniji delo dobilo 79 % vse ustvarjene dodane vrednosti gospodarskih družbe, kapital pa 21 %, kar je pomenilo tudi 4,6 % povprečno na leto na vložena sredstva. Takšen zaslužek lastnikov kapitala pomeni seveda samo donos, ki izhaja iz delitve ustvarjene vrednosti (v breme dohodkov zaposlenih). V vsakem podjetju se odločajo, da od 10 milijonov evrov dodane vrednosti namenijo na primer 8 milijonv za plače zaposlenih, 2 milijona pa za dobiček, ki ga razumemo kot donos, zaslužek lastnika.

 

A premoženje lastnika se zaradi ugodnih razmer na kapitalskih trgih tisto leto lahko poveča za 10 milijonov evrov. Vendar ta donos ni zaradi nižjih plačil zaposlenim, temveč posledica povečanja tržne vrednosti naložbe, delnic. Nihče ni teh 10 milijonov na drugi strani izgubil (kot pri dilemah o delitvi dodane vrednosti med delo in kapital), temveč je to samo povečana vrednost premoženja v percepciji ljudi (finančnih trgov) in nekdo drug nima zato nič manj. Enako seveda velja obratno, ko se lahko kljub delitvi dobička v podjetju vrednost naložbe na borzi prepolovi in lastnik kapitala ogromno izgubi, ne da bi na drugi strani kdo to dobil. Vsi zgornji podatki se torej nanašajo na osnovno delitev ustvarjene vrednosti, kjer imamo dilemo, koliko za delo in koliko za kapital (in kar dobi eden več, dobi drugi manj), kaj pa se s premoženjem, kapitalom dogaja na kapitalskih trgih, kakšni so tam zaslužki, pa je nekaj drugega. Pri tem je predvsem pomembno, da to kratkoročno povečanje ali zmanjšanj tržne vrednosti ne vpliva na večje ali manjše prejemke zaposlenih.

 

Spremljamo torej samo omenjenih 4,6 % povprečnega donosa (zaslužka) na vložen kapital in gledamo, kakšni bi bili učinki ob nekaj višjem nivoju plač. Izračuni kažejo, da si verjetno v dani situaciji, ob vsakokratni stopnji produktivnosti našega gospodarstva, kaj več kot mogoče nekaj odstotkov (dva, tri, štiri) višjega nivoja plač ne moremo privoščiti, da ne bi preveč znižali donosov na kapital. Mišljeno je seveda povprečni nivo vseh plač v državi, ne plače v posameznih podjetjih, kjer je seveda lahko tudi več prostora za njihov dvig.

 

 

Nujnost donosa na kapital

 

Takšna teza se mogoče za bolj socialno usmerjene sliši grobo, a ne temelji na nekem prepričanju, da mora kapital toliko zaslužiti. Izhaja iz logike, da mora imeti nekdo s presežnim premoženje in možnostjo (idejo) za vlaganje v gospodarske družbe za takšno odločitev tudi motivacijo. Pričakovati mora nek soliden donos, ker se zaveda, da z vložkom tudi tvega, da ga izgubi in pričakovanja so verjetno vsaj okoli 10-odstotni donos. Ker so vmes tudi slabe naložbe, slabe poslovne odločitve in slaba leta za poslovanje družb, je bil na koncu v Sloveniji povprečni donos nižji, omenjenih 4,6 %. Preprosto povedano, če nek imetnik premoženja ne bo pričakoval, da bo z naložbo v svoje podjetje ali delnice dosegel zanimiv donos, potem bo denar raje pustil na bančnem računu, tudi če mu nič ne prinaša. Kot pa smo videli v uvodnem tekstu, pa seveda brez visokih naložb v gospodarske dejavnosti ne moremo zagotavljati gospodarskega razvoja - niti novih niti obstoječih delovnih mest.

 

Vrtimo se torej v krogu, da so za razvoj, za napredek, za blagostanje ljudi potrebna tudi vlaganja v gospodarske subjekte, družbe in nekdo mora to zagotavljati. Nekdaj (v socializmu npr.) je to na nek način zagotavljala država preko družbene lastnine v podjetjih, danes pa je to večinoma v domeni kroga ljudi (premožnejših), ki ta sredstva imajo in ki so jih ob določeni motivaciji pripravljeni vlagati v razvoj. Vendar ne zaradi altruizma, temveč le v primeru, da istočasno s prevzemanjem tveganja pričakujejo tudi motivacijo v obliki dobička. Kar seveda potem dodatno povečuje njihovo premoženje in povečuje neenakost, a brez te stimulacije vlaganj ne bi bilo, kot tudi ne vsega drugega, povezanega s tem. V tem tekstu smo obravnavali možnost, da bi bil ta donos na kapital nižji (da bi prihajalo do manjšega naraščanja neenakosti), a rezultati vsaj za Slovenijo kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prav veliko prostora za drugačno delitev, za delitev v večjo korist dela, niti ni bilo. 

 

Mogoče nekaj odstotkov (torej s pritiski na dvig splošnega nivoja plač), a relativno malo, ker smo pač omejeni z našo produktivnostjo, ta pa zopet v veliki meri z vlaganji. Skoraj enkrat višji prejemki v Avstriji niso rezultat drugačne delitve ustvarjene vrednosti, niti drugačnih davkov, temveč bistveno višje produktivnosti zaradi zgodovine in večjih naložb imetnikov kapitala, razmerje v delitvi med delo in kapital pa je približno podobno kot pri nas.

 

Tu je ta "začaran" krog, da je za višjo produktivnost, višjo dodano vrednost in višje prejemke potrebno tudi konstantno več vlaganj s strani lastnikov kapitala, ki pa morajo biti za to tudi motivirani z zanimivimi donosi. Koliko pa je tu vseeno prostora za drugačno razporejanje in posledično vseeno ne tako močno koncentriranje bogastva, pa več v naslednjih nadaljevanjih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608