Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. Donosnost kapitala je sicer znašala nekaj manj kot 5 odstotkov. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se to razmerje nekoliko spremenilo, in sicer v korist višjih plač, denimo za 5 ali 10 odstotkov? Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti, saj bi to znižalo donos na kapital, kar bi negativno vplivalo na motivacijo lastnikov kapitala, da vlagajo v svoja podjetja.

20.04.2021 22:41
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   neenakost   plače   kapital   BDP   delo   produktivnost   Slovenija   Avstrija   evro   dobiček   davki

Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti.

V prejšnjem, uvodnem tekstu (vir) smo ugotovili, da v gospodarstvu od skupaj ustvarjene dodane vrednosti namenjene za razdelitev dobra petina pripade kapitalu (za obresti, dobičke), nekaj manj od 80 % pa delu (za prejemke zaposlenih). Takšno strukturo delitve pokaže izračun bilančnih podatkov kapitalskih gospodarskih družb v Sloveniji za zadnjih 18 let. To je seveda povprečje za omenjeno obdobje. Danes, v ugodnejših razmerah (brez "covid obdobja") dobi kapital sicer več (okoli 25 %), v času kriznih razmerah pa manj (tudi le 15 %). Prejemki za delo (plače) so namreč v večji meri opredeljeni, določeni, delež za kapital pa je residium (preostanek) in močneje niha glede na uspešnost poslovanja družb. 

 

Ti dejanski podatki o delitvi dodane vrednosti v zadnjih letih so bili predstavljeni v uvodnem tekstu, tokrat pa bi pogledali, ali bi bila lahko ta delitev lahko drugačna. Koliko je "prostora", da bi ustvarjeno vrednost razdelili v drugačnem razmerju. Mišljeno je seveda večji delež za delo, ker je ta primarna delitev osnovni razlog za povečevanje neenakosti v družbi, med ljudmi.

 

 

Donosnost kapitala

 

Poglejmo ta delež za kapital s stališča donosov na vložena sredstva. Pri tem bi obravnavali samo na delež za vložena kapitalska sredstva, torej delež ustvarjene vrednosti, namenjen lastniškemu kapitalu (dobički) brez plačil obresti za vložena posojila sredstva. Slednje sicer tudi predstavljajo delež, ki ga dobi kapital v širšem smislu, a so določene fiksno in ne prevzemajo tveganj kot kapitalski vložek. Odlivi za obresti so bili posebno po prejšnji krizi zelo visoki tako zaradi zadolženosti podjetij kot visokih obrestnih mer, danes pa so te obremenitve zaradi obratnih razmer (nizek dolg, nizke obrestne mere) bistveno nižje. Zanima nas torej samo donos na vložek kapitala.

 

V povprečju, prav tako zadnjih 18 let (vsi podatki v tekstu se nanašajo na to obdobje), je bil donos na kapital po plačilu davkov 4,6 %. Ta donos je povprečen podatek za vsa podjetja, torej seštevek dobičkov in izgub. Kako se je gibal po letih, je prikazano s rdečo črto na spodnji sliki. 

 

Donosnost je pospešeno naraščala v letih pred krizo 2008, sledilo je nekaj let, ko je bilo izgub skoraj toliko kot dobičkov in skupni rezultat okoli ničle, v zadnjih letih pa se je povprečni donos zopet dvignil na okoli 9 %. Kot rečeno, gre za seštevek vseh dobičkov in izgub in donos samo v podjetjih z dobičkom je seveda še višji. Pri tem je donos izračunan kot neto čisti dobiček na knjižno vrednost kapitala, torej na zgodovinsko, vplačano ali ustvarjeno vrednost kapitala.

 

Ob teh številkah je vsekakor na mestu vprašanje, ali bi bila delitev lahko tudi drugačna, bi lahko vsaj v dobrih letih namenili za delo večji delež pogače. Na sliki sta zato prikazane tudi dve opciji, če bi bil nivo plač v Sloveniji 5 ali 10 % višji kot je bil v posameznem letu. Torej da bi v povprečju namenjali večji delež ustvarjene vrednosti za plače. S spodnjo črto je na primer prikazan donos na kapital ob 10 odstotkov višjih plačah v vseh podjetjih. Kot vidimo, bi v tem primeru v boljših letih gospodarstvo v povprečju dosegalo okoli 5-odstotni donos na vložena sredstva, v kriznem obdobju pa bi bilo gospodarstvo kot celota v izgubi. Povprečni donos v obravnavanem obdobju bi znašal 2,28 %.

 

 

 

 

Izračun povprečne donosnosti seveda ne pokaže celotne slike položaja gospodarstva v primeru korekcij nivoja plač. Zato so na spodnji sliki isti podatki prikazani podrobneje, na osnovi analize poslovanja vseh 100.000 podjetij v Sloveniji za nekaj izbranih let. Podjetja so razdeljena glede na donosnost poslovanja v štiri skupine in na levi strani slike je prikaz na osnovi dejanskega položaja podjetij v izbranih petih letih. Čeprav je na primer v letu 2019 donosnost kapitala celotnega gospodarstva dokaj visoka (9 % povprečno), imamo še vedno precej družb, ki poslujejo z izgubo in tam je zaposlenih kar 17 % vseh zaposlenih. Na drugi strani pa imamo družbe, kjer dosegajo tudi preko 12-odstotni donos na vložen kapital in ta podjetja zaposlujejo 38 % vse delovne sile. Po krizi v letu 2009 so bile razmere slabše, saj je bilo kar četrtina zaposlenih v podjetjih z izgubo, na drugi strani pa 29 % zaposlenih v še vedno zelo donosnih podjetjih tudi v času krize. Zanimivo je, da povprečni donos kaže večje razlike po letih (zgornja slika) kot pa prikaz glede na število zaposlenih. Za položaj slednjih je seveda spodnja slika bolj pomembna.

 

 



 

Na desni strani slike pa je prikaz položaja podjetij, če bi dvignili nivo plač vseh zaposlenih za 10 %. V tem primeru bi bilo npr. v letu 2009 kar 60 % zaposlenih v podjetjih z izgubi. Celo v letu 2019, ko so bili rezultati v povprečju dokaj dobri, bi se skoraj polovica zaposlenih znašla v podjetjih z izgubo. Te številke kažejo, da imamo sicer veliko uspešnih podjetij z visokimi donosi in ta dvigajo povprečni donos kapitala v gospodarstvu. Imamo pa tudi veliko podjetij (in zaposlenih v njih), kjer poslujejo pozitivno ob obstoječem nivoju plač, a vsaka večja sprememba nivoja celotnih plač (ne minimalne) poslovanje hitro prevesi v izgubo.

 

V daljšem obdobju je torej v Sloveniji delo dobilo 79 % vse ustvarjene dodane vrednosti gospodarskih družbe, kapital pa 21 %, kar je pomenilo tudi 4,6 % povprečno na leto na vložena sredstva. Takšen zaslužek lastnikov kapitala pomeni seveda samo donos, ki izhaja iz delitve ustvarjene vrednosti (v breme dohodkov zaposlenih). V vsakem podjetju se odločajo, da od 10 milijonov evrov dodane vrednosti namenijo na primer 8 milijonv za plače zaposlenih, 2 milijona pa za dobiček, ki ga razumemo kot donos, zaslužek lastnika.

 

A premoženje lastnika se zaradi ugodnih razmer na kapitalskih trgih tisto leto lahko poveča za 10 milijonov evrov. Vendar ta donos ni zaradi nižjih plačil zaposlenim, temveč posledica povečanja tržne vrednosti naložbe, delnic. Nihče ni teh 10 milijonov na drugi strani izgubil (kot pri dilemah o delitvi dodane vrednosti med delo in kapital), temveč je to samo povečana vrednost premoženja v percepciji ljudi (finančnih trgov) in nekdo drug nima zato nič manj. Enako seveda velja obratno, ko se lahko kljub delitvi dobička v podjetju vrednost naložbe na borzi prepolovi in lastnik kapitala ogromno izgubi, ne da bi na drugi strani kdo to dobil. Vsi zgornji podatki se torej nanašajo na osnovno delitev ustvarjene vrednosti, kjer imamo dilemo, koliko za delo in koliko za kapital (in kar dobi eden več, dobi drugi manj), kaj pa se s premoženjem, kapitalom dogaja na kapitalskih trgih, kakšni so tam zaslužki, pa je nekaj drugega. Pri tem je predvsem pomembno, da to kratkoročno povečanje ali zmanjšanj tržne vrednosti ne vpliva na večje ali manjše prejemke zaposlenih.

 

Spremljamo torej samo omenjenih 4,6 % povprečnega donosa (zaslužka) na vložen kapital in gledamo, kakšni bi bili učinki ob nekaj višjem nivoju plač. Izračuni kažejo, da si verjetno v dani situaciji, ob vsakokratni stopnji produktivnosti našega gospodarstva, kaj več kot mogoče nekaj odstotkov (dva, tri, štiri) višjega nivoja plač ne moremo privoščiti, da ne bi preveč znižali donosov na kapital. Mišljeno je seveda povprečni nivo vseh plač v državi, ne plače v posameznih podjetjih, kjer je seveda lahko tudi več prostora za njihov dvig.

 

 

Nujnost donosa na kapital

 

Takšna teza se mogoče za bolj socialno usmerjene sliši grobo, a ne temelji na nekem prepričanju, da mora kapital toliko zaslužiti. Izhaja iz logike, da mora imeti nekdo s presežnim premoženje in možnostjo (idejo) za vlaganje v gospodarske družbe za takšno odločitev tudi motivacijo. Pričakovati mora nek soliden donos, ker se zaveda, da z vložkom tudi tvega, da ga izgubi in pričakovanja so verjetno vsaj okoli 10-odstotni donos. Ker so vmes tudi slabe naložbe, slabe poslovne odločitve in slaba leta za poslovanje družb, je bil na koncu v Sloveniji povprečni donos nižji, omenjenih 4,6 %. Preprosto povedano, če nek imetnik premoženja ne bo pričakoval, da bo z naložbo v svoje podjetje ali delnice dosegel zanimiv donos, potem bo denar raje pustil na bančnem računu, tudi če mu nič ne prinaša. Kot pa smo videli v uvodnem tekstu, pa seveda brez visokih naložb v gospodarske dejavnosti ne moremo zagotavljati gospodarskega razvoja - niti novih niti obstoječih delovnih mest.

 

Vrtimo se torej v krogu, da so za razvoj, za napredek, za blagostanje ljudi potrebna tudi vlaganja v gospodarske subjekte, družbe in nekdo mora to zagotavljati. Nekdaj (v socializmu npr.) je to na nek način zagotavljala država preko družbene lastnine v podjetjih, danes pa je to večinoma v domeni kroga ljudi (premožnejših), ki ta sredstva imajo in ki so jih ob določeni motivaciji pripravljeni vlagati v razvoj. Vendar ne zaradi altruizma, temveč le v primeru, da istočasno s prevzemanjem tveganja pričakujejo tudi motivacijo v obliki dobička. Kar seveda potem dodatno povečuje njihovo premoženje in povečuje neenakost, a brez te stimulacije vlaganj ne bi bilo, kot tudi ne vsega drugega, povezanega s tem. V tem tekstu smo obravnavali možnost, da bi bil ta donos na kapital nižji (da bi prihajalo do manjšega naraščanja neenakosti), a rezultati vsaj za Slovenijo kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prav veliko prostora za drugačno delitev, za delitev v večjo korist dela, niti ni bilo. 

 

Mogoče nekaj odstotkov (torej s pritiski na dvig splošnega nivoja plač), a relativno malo, ker smo pač omejeni z našo produktivnostjo, ta pa zopet v veliki meri z vlaganji. Skoraj enkrat višji prejemki v Avstriji niso rezultat drugačne delitve ustvarjene vrednosti, niti drugačnih davkov, temveč bistveno višje produktivnosti zaradi zgodovine in večjih naložb imetnikov kapitala, razmerje v delitvi med delo in kapital pa je približno podobno kot pri nas.

 

Tu je ta "začaran" krog, da je za višjo produktivnost, višjo dodano vrednost in višje prejemke potrebno tudi konstantno več vlaganj s strani lastnikov kapitala, ki pa morajo biti za to tudi motivirani z zanimivimi donosi. Koliko pa je tu vseeno prostora za drugačno razporejanje in posledično vseeno ne tako močno koncentriranje bogastva, pa več v naslednjih nadaljevanjih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.831
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.843
03/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.433
04/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
05/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.167
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 782
07/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 694
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 828
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.841
10/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 453