Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. Donosnost kapitala je sicer znašala nekaj manj kot 5 odstotkov. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se to razmerje nekoliko spremenilo, in sicer v korist višjih plač, denimo za 5 ali 10 odstotkov? Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti, saj bi to znižalo donos na kapital, kar bi negativno vplivalo na motivacijo lastnikov kapitala, da vlagajo v svoja podjetja.

20.04.2021 22:41
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   neenakost   plače   kapital   BDP   delo   produktivnost   Slovenija   Avstrija   evro   dobiček   davki

Simulacije pokažejo, da si slovensko gospodarstvo glede na svojo produktivnost kakšnega večjega povišanja plač enostavno ne more privoščiti.

V prejšnjem, uvodnem tekstu (vir) smo ugotovili, da v gospodarstvu od skupaj ustvarjene dodane vrednosti namenjene za razdelitev dobra petina pripade kapitalu (za obresti, dobičke), nekaj manj od 80 % pa delu (za prejemke zaposlenih). Takšno strukturo delitve pokaže izračun bilančnih podatkov kapitalskih gospodarskih družb v Sloveniji za zadnjih 18 let. To je seveda povprečje za omenjeno obdobje. Danes, v ugodnejših razmerah (brez "covid obdobja") dobi kapital sicer več (okoli 25 %), v času kriznih razmerah pa manj (tudi le 15 %). Prejemki za delo (plače) so namreč v večji meri opredeljeni, določeni, delež za kapital pa je residium (preostanek) in močneje niha glede na uspešnost poslovanja družb. 

 

Ti dejanski podatki o delitvi dodane vrednosti v zadnjih letih so bili predstavljeni v uvodnem tekstu, tokrat pa bi pogledali, ali bi bila lahko ta delitev lahko drugačna. Koliko je "prostora", da bi ustvarjeno vrednost razdelili v drugačnem razmerju. Mišljeno je seveda večji delež za delo, ker je ta primarna delitev osnovni razlog za povečevanje neenakosti v družbi, med ljudmi.

 

 

Donosnost kapitala

 

Poglejmo ta delež za kapital s stališča donosov na vložena sredstva. Pri tem bi obravnavali samo na delež za vložena kapitalska sredstva, torej delež ustvarjene vrednosti, namenjen lastniškemu kapitalu (dobički) brez plačil obresti za vložena posojila sredstva. Slednje sicer tudi predstavljajo delež, ki ga dobi kapital v širšem smislu, a so določene fiksno in ne prevzemajo tveganj kot kapitalski vložek. Odlivi za obresti so bili posebno po prejšnji krizi zelo visoki tako zaradi zadolženosti podjetij kot visokih obrestnih mer, danes pa so te obremenitve zaradi obratnih razmer (nizek dolg, nizke obrestne mere) bistveno nižje. Zanima nas torej samo donos na vložek kapitala.

 

V povprečju, prav tako zadnjih 18 let (vsi podatki v tekstu se nanašajo na to obdobje), je bil donos na kapital po plačilu davkov 4,6 %. Ta donos je povprečen podatek za vsa podjetja, torej seštevek dobičkov in izgub. Kako se je gibal po letih, je prikazano s rdečo črto na spodnji sliki. 

 

Donosnost je pospešeno naraščala v letih pred krizo 2008, sledilo je nekaj let, ko je bilo izgub skoraj toliko kot dobičkov in skupni rezultat okoli ničle, v zadnjih letih pa se je povprečni donos zopet dvignil na okoli 9 %. Kot rečeno, gre za seštevek vseh dobičkov in izgub in donos samo v podjetjih z dobičkom je seveda še višji. Pri tem je donos izračunan kot neto čisti dobiček na knjižno vrednost kapitala, torej na zgodovinsko, vplačano ali ustvarjeno vrednost kapitala.

 

Ob teh številkah je vsekakor na mestu vprašanje, ali bi bila delitev lahko tudi drugačna, bi lahko vsaj v dobrih letih namenili za delo večji delež pogače. Na sliki sta zato prikazane tudi dve opciji, če bi bil nivo plač v Sloveniji 5 ali 10 % višji kot je bil v posameznem letu. Torej da bi v povprečju namenjali večji delež ustvarjene vrednosti za plače. S spodnjo črto je na primer prikazan donos na kapital ob 10 odstotkov višjih plačah v vseh podjetjih. Kot vidimo, bi v tem primeru v boljših letih gospodarstvo v povprečju dosegalo okoli 5-odstotni donos na vložena sredstva, v kriznem obdobju pa bi bilo gospodarstvo kot celota v izgubi. Povprečni donos v obravnavanem obdobju bi znašal 2,28 %.

 

 

 

 

Izračun povprečne donosnosti seveda ne pokaže celotne slike položaja gospodarstva v primeru korekcij nivoja plač. Zato so na spodnji sliki isti podatki prikazani podrobneje, na osnovi analize poslovanja vseh 100.000 podjetij v Sloveniji za nekaj izbranih let. Podjetja so razdeljena glede na donosnost poslovanja v štiri skupine in na levi strani slike je prikaz na osnovi dejanskega položaja podjetij v izbranih petih letih. Čeprav je na primer v letu 2019 donosnost kapitala celotnega gospodarstva dokaj visoka (9 % povprečno), imamo še vedno precej družb, ki poslujejo z izgubo in tam je zaposlenih kar 17 % vseh zaposlenih. Na drugi strani pa imamo družbe, kjer dosegajo tudi preko 12-odstotni donos na vložen kapital in ta podjetja zaposlujejo 38 % vse delovne sile. Po krizi v letu 2009 so bile razmere slabše, saj je bilo kar četrtina zaposlenih v podjetjih z izgubo, na drugi strani pa 29 % zaposlenih v še vedno zelo donosnih podjetjih tudi v času krize. Zanimivo je, da povprečni donos kaže večje razlike po letih (zgornja slika) kot pa prikaz glede na število zaposlenih. Za položaj slednjih je seveda spodnja slika bolj pomembna.

 

 



 

Na desni strani slike pa je prikaz položaja podjetij, če bi dvignili nivo plač vseh zaposlenih za 10 %. V tem primeru bi bilo npr. v letu 2009 kar 60 % zaposlenih v podjetjih z izgubi. Celo v letu 2019, ko so bili rezultati v povprečju dokaj dobri, bi se skoraj polovica zaposlenih znašla v podjetjih z izgubo. Te številke kažejo, da imamo sicer veliko uspešnih podjetij z visokimi donosi in ta dvigajo povprečni donos kapitala v gospodarstvu. Imamo pa tudi veliko podjetij (in zaposlenih v njih), kjer poslujejo pozitivno ob obstoječem nivoju plač, a vsaka večja sprememba nivoja celotnih plač (ne minimalne) poslovanje hitro prevesi v izgubo.

 

V daljšem obdobju je torej v Sloveniji delo dobilo 79 % vse ustvarjene dodane vrednosti gospodarskih družbe, kapital pa 21 %, kar je pomenilo tudi 4,6 % povprečno na leto na vložena sredstva. Takšen zaslužek lastnikov kapitala pomeni seveda samo donos, ki izhaja iz delitve ustvarjene vrednosti (v breme dohodkov zaposlenih). V vsakem podjetju se odločajo, da od 10 milijonov evrov dodane vrednosti namenijo na primer 8 milijonv za plače zaposlenih, 2 milijona pa za dobiček, ki ga razumemo kot donos, zaslužek lastnika.

 

A premoženje lastnika se zaradi ugodnih razmer na kapitalskih trgih tisto leto lahko poveča za 10 milijonov evrov. Vendar ta donos ni zaradi nižjih plačil zaposlenim, temveč posledica povečanja tržne vrednosti naložbe, delnic. Nihče ni teh 10 milijonov na drugi strani izgubil (kot pri dilemah o delitvi dodane vrednosti med delo in kapital), temveč je to samo povečana vrednost premoženja v percepciji ljudi (finančnih trgov) in nekdo drug nima zato nič manj. Enako seveda velja obratno, ko se lahko kljub delitvi dobička v podjetju vrednost naložbe na borzi prepolovi in lastnik kapitala ogromno izgubi, ne da bi na drugi strani kdo to dobil. Vsi zgornji podatki se torej nanašajo na osnovno delitev ustvarjene vrednosti, kjer imamo dilemo, koliko za delo in koliko za kapital (in kar dobi eden več, dobi drugi manj), kaj pa se s premoženjem, kapitalom dogaja na kapitalskih trgih, kakšni so tam zaslužki, pa je nekaj drugega. Pri tem je predvsem pomembno, da to kratkoročno povečanje ali zmanjšanj tržne vrednosti ne vpliva na večje ali manjše prejemke zaposlenih.

 

Spremljamo torej samo omenjenih 4,6 % povprečnega donosa (zaslužka) na vložen kapital in gledamo, kakšni bi bili učinki ob nekaj višjem nivoju plač. Izračuni kažejo, da si verjetno v dani situaciji, ob vsakokratni stopnji produktivnosti našega gospodarstva, kaj več kot mogoče nekaj odstotkov (dva, tri, štiri) višjega nivoja plač ne moremo privoščiti, da ne bi preveč znižali donosov na kapital. Mišljeno je seveda povprečni nivo vseh plač v državi, ne plače v posameznih podjetjih, kjer je seveda lahko tudi več prostora za njihov dvig.

 

 

Nujnost donosa na kapital

 

Takšna teza se mogoče za bolj socialno usmerjene sliši grobo, a ne temelji na nekem prepričanju, da mora kapital toliko zaslužiti. Izhaja iz logike, da mora imeti nekdo s presežnim premoženje in možnostjo (idejo) za vlaganje v gospodarske družbe za takšno odločitev tudi motivacijo. Pričakovati mora nek soliden donos, ker se zaveda, da z vložkom tudi tvega, da ga izgubi in pričakovanja so verjetno vsaj okoli 10-odstotni donos. Ker so vmes tudi slabe naložbe, slabe poslovne odločitve in slaba leta za poslovanje družb, je bil na koncu v Sloveniji povprečni donos nižji, omenjenih 4,6 %. Preprosto povedano, če nek imetnik premoženja ne bo pričakoval, da bo z naložbo v svoje podjetje ali delnice dosegel zanimiv donos, potem bo denar raje pustil na bančnem računu, tudi če mu nič ne prinaša. Kot pa smo videli v uvodnem tekstu, pa seveda brez visokih naložb v gospodarske dejavnosti ne moremo zagotavljati gospodarskega razvoja - niti novih niti obstoječih delovnih mest.

 

Vrtimo se torej v krogu, da so za razvoj, za napredek, za blagostanje ljudi potrebna tudi vlaganja v gospodarske subjekte, družbe in nekdo mora to zagotavljati. Nekdaj (v socializmu npr.) je to na nek način zagotavljala država preko družbene lastnine v podjetjih, danes pa je to večinoma v domeni kroga ljudi (premožnejših), ki ta sredstva imajo in ki so jih ob določeni motivaciji pripravljeni vlagati v razvoj. Vendar ne zaradi altruizma, temveč le v primeru, da istočasno s prevzemanjem tveganja pričakujejo tudi motivacijo v obliki dobička. Kar seveda potem dodatno povečuje njihovo premoženje in povečuje neenakost, a brez te stimulacije vlaganj ne bi bilo, kot tudi ne vsega drugega, povezanega s tem. V tem tekstu smo obravnavali možnost, da bi bil ta donos na kapital nižji (da bi prihajalo do manjšega naraščanja neenakosti), a rezultati vsaj za Slovenijo kažejo, da v zadnjih dveh desetletjih prav veliko prostora za drugačno delitev, za delitev v večjo korist dela, niti ni bilo. 

 

Mogoče nekaj odstotkov (torej s pritiski na dvig splošnega nivoja plač), a relativno malo, ker smo pač omejeni z našo produktivnostjo, ta pa zopet v veliki meri z vlaganji. Skoraj enkrat višji prejemki v Avstriji niso rezultat drugačne delitve ustvarjene vrednosti, niti drugačnih davkov, temveč bistveno višje produktivnosti zaradi zgodovine in večjih naložb imetnikov kapitala, razmerje v delitvi med delo in kapital pa je približno podobno kot pri nas.

 

Tu je ta "začaran" krog, da je za višjo produktivnost, višjo dodano vrednost in višje prejemke potrebno tudi konstantno več vlaganj s strani lastnikov kapitala, ki pa morajo biti za to tudi motivirani z zanimivimi donosi. Koliko pa je tu vseeno prostora za drugačno razporejanje in posledično vseeno ne tako močno koncentriranje bogastva, pa več v naslednjih nadaljevanjih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.068
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820