Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno bolezen, ampak za veliko bolj resno obolenje, ki ima lahko tudi dolgoročne posledice. O teh posledicah se v slovenskem prostoru zelo malo piše in govori; veliko premalo, čeravno sem na to že nekajkrat opozoril na novinarskih konferencah in drugih dogodkih.
V tem prispevku želim ponovno opozoriti na resnost dolgotrajnih posledic, ki jih povzroča okužba s SARS-CoV-2 virusom, ker je pomembno, da ljudje vedo tudi za te posledice, ko se odločajo za upoštevanje (ali pa neupoštevanje) zaščitnih ukrepov - in za cepljenje kot enega najbolj učinkovitih ukrepov pri obvladovanju posledic COVID-19 bolezni. Dolgoročne posledice lahko razvijejo vsi oboleli - tako tisti, ki so imeli tako hudo obliko bolezni, da so preživeli samo zato, ker so jih zdravili v intenzivnih oddelkih, kot tudi tisti, ki so preboleli bolezen brez resnih simptomov in težav.
Posledice se kažejo še tedne in mesece po prebolelem COVID-19.
Med posledice, ki jih navajajo in doživijo bolniki po bolezni, lahko uvrščamo: hudo utrujenost, težave pri razmišljanju ali koncentraciji, motnje spanja, glavobol, izgubo vonja in okusa, izgubo apetita, omotičnost, hitro bitje ali razbijanje srca (znano tudi kot palpitacije srca), bolečino v prsnem košu, težave z dihanjem ali zasoplostjo, kašelj, bolečine v sklepih ali mišicah, depresijo ali tesnobo, povišano telesno temperaturo. Simptomi se lahko poslabšajo tudi po telesnih ali duševnih aktivnostih. Opisujejo tudi resne poškodbe pljuč in težave pri dihanju, razvoj venske tromboze in okvaro ledvične funkcij.
Kot posledica se ugotavlja tudi multisistemski vnetni sindrom, ki prizadene različne pomembne življenjske sisteme, kot so funkcije srca, pljuč, ledvic, kože in možganov. Multiorganski učinki lahko vključujejo tudi stanja, ki se pojavijo po COVID-19, kot so avtoimunska vnetja.
Ni še znano, kako dolgo lahko trajajo učinki posledic vnetja večjega organskega sistema in ali lahko učinki povzročijo kronično zdravstveno stanje. Je pa pomembno, da se ta bolezen razvije tudi pri otrocih, ki morajo (po)iskati pomoč tudi na intenzivnih oddelkih. To je še posebej pomembno, ker je med ljudmi (še vedno) prisotno prepričanje, da pri otrocih okužba z virusom SARS-CoV-2 poteka brez težav in v blagi obliki. Žal ne vedno. Po dolgotrajnem intenzivnem zdravljenju na intenzivnem oddelku pa so znane tudi druge posledice zdravljenja COVID-19. Ti učinki lahko vključujejo hudo šibkost in posttravmatsko stresno motnjo, ki vključuje dolgoročne reakcije na bolezen kot zelo stresen dogodek in zahtevajo zahtevno zdravljenje, med katerimi je tudi intenzivna rehabilitacija.
Tudi zaradi dolgoročnih posledic, ki jih pusti COVID-19 na človeku, je nujno potrebno spremljanje bolnika, ki je prebolel COVID-19, da pravočasno odkrijemo morebitne dolgoročne posledice in jih ustrezno zdravimo. Predvsem pa je pomembno, da vsi izvajamo preventivne nefarmakološke aktivnosti, ki preprečujejo okužbo (razdalja, maske, higiena ...), in da se cepimo takoj, ko pridemo na vrsto za cepljenje v skladu z nacionalno strategijo cepljenja.
Torej: COVID-19 ni samo kašelj, kihanje in povišana temperatura.
Prosim, razumite, da gre še vedno za bolezen, ki je še ne poznamo dovolj dobro, vemo pa, da gre za zelo resno bolezen, ki nas je že nekajkrat močno presenetila. Preseneti nas še vedno lahko.
Ostanite zdravi!
Dr. Milan Krek je direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).