Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost

Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa vedno aktualno vprašanje, kako ustrezna je distribucija teh prejemkov. Ali je določen, ožji krog zaposlenih plačan (pre)visoko in ali je na drugi strani veliko slabo plačanih delovnih mest. Imamo tu prostor za zmanjševanje neenakosti z bolj "pravično" delitvijo plačne mase? Odgovor je ne. Kakšnih bistvenih odstopanj od doseženega nivoja prejemkov si preprosto ne moremo privoščiti. Seveda lahko vedno razpravljamo o kakšnih plačnih ekscesih, a to učinkov na položaj, prejemke in blagostanje prebivalstva v Sloveniji praktično nima. 

27.04.2021 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   prejemki   Slovenija   kapital   ZDA   neenakost   zaposleni

Vsaj po uradnih podatkih (ne vemo, koliko je v ozadju še sive ekonomije) imamo torej v državi relativno majhno število ljudi, ki prejemajo neke odstopajoče prejemke in ki so potem hitro predmet zgražanja med prebivalstvom.

V prejšnjih dveh tekstih (vir, vir) smo ugotovili, da je v Sloveniji v zadnjih skoraj dvajsetih letih od skupaj ustvarjene dodane vrednosti dobil kapital dobro petino, plačilu za delo (prejemki zaposlenih) pa je bilo namenjeno 79 % ustvarjenega. V slabših gospodarskih razmerah je bil delež za delo večji, saj plače ne nihajo veliko z uspešnostjo poslovanja družb, v boljših letih pa je kapitalu ostalo več, ker pač njemu pripada preostanek. V ugodnih pogojih poslovanja in v dobrih podjetjih je sicer delo nagrajeno nekaj bolje, a večji del izboljšanih rezultatov pripade kapitalu, podobno kot se tudi slabši rezultati odražajo predvsem v znižanju dobičkov. Pri plačah je takrat bolj značilno odpuščanje zaposlenih, saj je spodnji nivo plač opredeljen in jih tudi ob izgubi ni možno pomembneje znižati. Plačilo za delo ne more prevzeti večjega tveganja uspešnosti poslovanja družb in kot to velja v primeru poslabšanja poslovanja, velja tudi ob dobrih rezultatih.

 

Dodatno tudi ugotavljamo, da glede na ustvarjene rezultate ni bilo veliko prostora, da bi bil delež za delo lahko pomembneje večji kot mogoče za nekaj odstotkov. Povprečni donos kapitala je v tem času znašal 4,6 % in ob višjih plačilih za delo (dvig splošnega nivoja plač v državi) bi se delež podjetij z izgubo močno povečal, na drugi strani pa bi lastniki premoženja tudi izgubili interes za vlaganja v podjetja in prevzemanje tveganja. Brez pričakovanja donosov v višini vsaj nekaj odstotkov tudi v razmerah nizkih obrestnih mer kapital ne bo prevzemal tveganj, ki so značilna v primeru naložb v podjetja. Brez naložb pa seveda ni razvoja, ni delovnih mest, ni zaslužkov.

 

 

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

 

 

V državi ni nekega krovnega organa, ki bi določal, koliko se razdeli za delo in koliko z kapital, temveč je omenjeni končni rezultat skupek odločitev v vsakem posameznem poslovnem subjektu, koliko namenijo za plače in kakšen je potem ostanek (dobiček). Ker o tem odločajo predvsem predstavniki kapitala (lastniki in vodstvo v službi lastnikov), je razumljiv pritisk na čim nižje plačilo za delo, na drugi strani pa imamo še vedno vsaj delno organizirano delavsko stran, ki zagotavlja, da se ob gospodarskem razvoju zvišuje tudi nivo plač. V Sloveniji podatki kažejo, da je rezultat vseh teh interesov približno sprejemljiva osnovna delitev ustvarjenega za delo in kapital. V bolj liberalnih ekonomijah (ZDA) pa ima v zadnjih desetletjih večjo težo kapital in povečanje dodane vrednosti se ni odrazilo tudi v sorazmernem povečevanju prejemkov zaposlenih (posebno če izločimo najbolje plačane posameznike).

 

Če torej za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, pa je naslednje vprašanje, kako ustrezna je distribucija teh prejemkov. Ali je določen, ožji krog zaposlenih plačan (pre)visoko, in ali je na drugi strani veliko slabo plačanih delovnih mest? Imamo tu prostor za zmanjševanje neenakosti z bolj "pravično" delitvijo plačne mase (o delitvi kapitala kasneje)?

 

 

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

 

 

Poglejmo podatke za leto 2019. Pri tem je potrebno opozoriti, da je v javnih bazah na voljo zelo veliko podatkov o zaposlenosti in prejemnikih dohodkov, a podatki se pogosto tudi razlikujejo, odvisno od vira zajemanja. Zato so vse navedene številke okvirne, a zadosti točne za realno oceno razmerij v prejemkih.




Distribucija plač v Sloveniji

 

V Sloveniji imamo dobrih 1,5 milijona davčnih zavezancev za dohodnino, med katerimi je tudi 80.000 ljudi, ki so prejeli dohodke od študentskega dela ter 520.000 upokojencev . Blizu 900.000 oseb pa je takšnih, ki jih lahko uvrščamo, da so neposredno plačani za svoje delo v gospodarskih subjektih. To sicer posredno velja tudi za upokojence, ki prejemajo pokojnine kot plačilo za nekdanje delo oziroma so plačani iz prispevkov od plač, ki jih vplačujejo trenutno zaposleni, a najprej bi se osredotočili samo na zaposlene osebe. V skupnem seštevku davčnih zavezancev so tudi kmetje, brezposelni, prejemniki raznih nadomestil in podobno, a njihovi prihodki so relativno nizki in specifični in jih posebej ne obravnavamo.

 

Analizirali bomo torej podatke za okoli 880.000 oseb, ki so prejemali dohodke za svoje delo v delovnem razmerju ali kot samostojni podjetniki (dohodki iz dejavnosti). Od tega jih je bilo 750.000 zaposlenih v pravnih osebah (520.000 v gospodarskih družbah, 175.000 v javnem sektorju, ostali v drugih družbah), 130.000 pa je zaposlenih pri fizičnih osebah ali se ukvarjajo s podjetništvom (s.p. - samostojni podjetniki). Ta delitev je s stališča prejemkov dokaj pomembna, saj so dohodki zaposlenih v pravnih osebah bistveno bolj regulirani in nadzorovani. Zanimivo je tudi, da se povprečna plača v Sloveniji računa samo na osnovi prejemkov zaposlenih v pravnih osebah, prejemki ostalih zaposlenih, katerih plače so v povprečju okoli 40 % nižje, pa v izračunu niso upoštevani.

 

Na prvi sliki spodaj je ocena števila zaposlenih (leto 2019) razporejenih po višino neto prejemkov (upoštevani so neto zneski plač, ki so nam v razumevanju bližji). Ločeno so prikazani zaposleni v pravnih osebah, kjer jih je okoli 50.000 prejemalo neto plačo pod 750 evrov. Ta segment zaposlenih je v večji meri zavezan izpolnjevanju kolektivne pogodbe in minimalne plače, zato večjih odstopanj navzdol ni. Drugače pa je z zaposlenimi pri fizičnih osebah (pri s.p.) in s samimi samostojnimi podjetniki. Pri njih je bilo leta 2019 kar preko 100.000 oseb, ki so zaslužili manj kot 750 evrov neto mesečno. Omenjeno je, da je povprečna plača teh zaposlenih kar 40 % nižja od povprečja pri pravnih osebah, kar bi sicer lahko pripisali tudi zavestnemu izogibanju plačevanja tudi minimalne plače oziroma delnemu plačevanju "na roke". Ni namreč logično, da bi ti zaposleni v istih dejavnostih in na istih delovnih mestih kot v podjetjih delali za bistveno nižje plačilo.

 

Tudi med samostojnimi podjetniki jih le desetina zasluži več kot 2.000 evrov mesečno (kar je povprečni prejemek zaposlenih v podjetjih). Podjetniki na primer plačujejo v povprečju kar okoli 40 % nižje socialne prejemke od redno zaposlenih. Kaj točno je razlog za toliko nižje plačevanje (toliko nižje zaslužke) v samostojnem podjetništvu, je težje ugotoviti, a verjetno gre za kombinacijo:

 

  • da so na eni strani zaslužki res nižji in višja izplačila niso možna (veliko ljudi se odloči za samostojno podjetništvo, ker nimajo  drugih možnosti zaposlitev in morajo biti zadovoljni z vsakim zaslužkom), 

 

  • verjetno pa je v tem segmentu zaposlitev močno prisotno tudi izogibanje prikazovanja dohodka s ciljem plačevanja nižjih davščin (dejanski zaslužki so pogosto višji, a niso evidentirani).

 

 

 

 

Na drugi strani pa imamo tudi segment najbolje plačanih posameznikov na osnovi vloženega dela. Na drugi sliki so podrobneje prikazani prejemniki najvišjih dohodkov iz desnega dela zgornje slike, in sicer v obratnem vrstnem redu, od najvišjih naprej in to kumulativno. Nad 8.500 evrov neto mesečno je tako v Sloveniji po oceni v letu 2019 zaslužilo 472 ljudi, nad 5.500 evrov pa na primer 2.181 (to število vključuje seveda tudi prejšnjih 472 in vse ostale vmes). Prejemke nad 3.100 evrov mesečno je imelo denimo blizu 17.000 davčnih zavezancev za dohodnino in tako naprej.

 

Vsaj po uradnih podatkih (ne vemo, koliko je v ozadju še sive ekonomije) imamo torej v državi relativno majhno število ljudi, ki prejemajo neke odstopajoče prejemke in ki so potem hitro predmet zgražanja med prebivalstvom. V Sloveniji se torej praktično ne srečujemo z milijonskimi prejemki kot plačilo za delo, kar občasno prebiramo za druge države, posebno za ZDA (v tem spisku seveda ni dohodkov iz kapitala ali kakih drugih posebnih, neevidentiranih in neobdavčenih zaslužkov). 

 

 

 

 

Seveda je za nekoga, ki se prebija z minimalno ali še nižjo plačo, nek dohodek v višini pet ali deset tisoč evrov mesečno izjemno visok in seveda tudi generator neenakosti. Razumljivo je lahko tudi predmet debate o upravičenosti, ali je potrebna takšna razlika v dohodkih. A tudi če to pustimo odprto, je dejstvo, da so ti prejemki pri nas izjemno močno obdavčeni (potrebno je plačati 200 evrov davščin za vsakih dodatnih 100 evrov neto izplačila!). Zaradi tega so takšna izplačila prisotna samo v večjih sistemih, kjer drugih možnosti nagrajevanja ni. 

 

Kot drugo pa ti visoki prejemki (tudi če so neupravičeni) nimajo pomembnejšega vpliva na splošno delitev dohodkov med prebivalce. Tudi če bi se na primer v Sloveniji odločili, da ne sme nihče zaslužiti več kot tri tisoč evrov mesečno neto in bi vsa ta "presežna" sredstva (presežno dodano vrednost) namenili za nagrajevanje ostalega 1,5 milijona prebivalstva, bi v povprečju lahko dvignili neto prejemke le za okoli 1,7 %. 

 

Vsekakor lahko razpravljamo, ali so višji zaslužki nekaj tisoč Slovencev upravičeni ali ne, ali jih je smiselno še malo bolj obdavčiti, ali pa obdavčitev znižati - vendar to na prejemke pretežnega dela prebivalstva nima vpliva. Nivo plač v državi ni odvisen od teh dilem, ni odvisen od tega, ali nekaj tisoč posameznikov prejema (pre)visoke dohodke, temveč samo od skupaj ustvarjene dodane vrednosti, ki nam ta nivo določa.

 

In kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, trenutni nivo plač tudi približno ustreza doseženim rezultatom na nivoju države. Znotraj razpoložljive mase bo sicer vedno dilema, ali je ta sektor upravičen do višjega nagrajevanja, kak drug pa manj, ali bi ta skupina zaposlenih morala dobiti več in druga manj, ali ima Jože preveč, Jožica pa premalo - a kot celota si kakšnih bistvenih odstopanj od doseženega nivoja prejemkov preprosto ne moremo privoščiti. Seveda pa lahko vedno razpravljamo o kakšnih plačnih ekscesih, a to kakih učinkov na položaj, prejemke in blagostanje prebivalstva v Sloveniji praktično nima.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.204
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.424
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.802
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.162
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.365
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.108
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 404