Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost

Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa vedno aktualno vprašanje, kako ustrezna je distribucija teh prejemkov. Ali je določen, ožji krog zaposlenih plačan (pre)visoko in ali je na drugi strani veliko slabo plačanih delovnih mest. Imamo tu prostor za zmanjševanje neenakosti z bolj "pravično" delitvijo plačne mase? Odgovor je ne. Kakšnih bistvenih odstopanj od doseženega nivoja prejemkov si preprosto ne moremo privoščiti. Seveda lahko vedno razpravljamo o kakšnih plačnih ekscesih, a to učinkov na položaj, prejemke in blagostanje prebivalstva v Sloveniji praktično nima. 

27.04.2021 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   prejemki   Slovenija   kapital   ZDA   neenakost   zaposleni

Vsaj po uradnih podatkih (ne vemo, koliko je v ozadju še sive ekonomije) imamo torej v državi relativno majhno število ljudi, ki prejemajo neke odstopajoče prejemke in ki so potem hitro predmet zgražanja med prebivalstvom.

V prejšnjih dveh tekstih (vir, vir) smo ugotovili, da je v Sloveniji v zadnjih skoraj dvajsetih letih od skupaj ustvarjene dodane vrednosti dobil kapital dobro petino, plačilu za delo (prejemki zaposlenih) pa je bilo namenjeno 79 % ustvarjenega. V slabših gospodarskih razmerah je bil delež za delo večji, saj plače ne nihajo veliko z uspešnostjo poslovanja družb, v boljših letih pa je kapitalu ostalo več, ker pač njemu pripada preostanek. V ugodnih pogojih poslovanja in v dobrih podjetjih je sicer delo nagrajeno nekaj bolje, a večji del izboljšanih rezultatov pripade kapitalu, podobno kot se tudi slabši rezultati odražajo predvsem v znižanju dobičkov. Pri plačah je takrat bolj značilno odpuščanje zaposlenih, saj je spodnji nivo plač opredeljen in jih tudi ob izgubi ni možno pomembneje znižati. Plačilo za delo ne more prevzeti večjega tveganja uspešnosti poslovanja družb in kot to velja v primeru poslabšanja poslovanja, velja tudi ob dobrih rezultatih.

 

Dodatno tudi ugotavljamo, da glede na ustvarjene rezultate ni bilo veliko prostora, da bi bil delež za delo lahko pomembneje večji kot mogoče za nekaj odstotkov. Povprečni donos kapitala je v tem času znašal 4,6 % in ob višjih plačilih za delo (dvig splošnega nivoja plač v državi) bi se delež podjetij z izgubo močno povečal, na drugi strani pa bi lastniki premoženja tudi izgubili interes za vlaganja v podjetja in prevzemanje tveganja. Brez pričakovanja donosov v višini vsaj nekaj odstotkov tudi v razmerah nizkih obrestnih mer kapital ne bo prevzemal tveganj, ki so značilna v primeru naložb v podjetja. Brez naložb pa seveda ni razvoja, ni delovnih mest, ni zaslužkov.

 

 

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

 

 

V državi ni nekega krovnega organa, ki bi določal, koliko se razdeli za delo in koliko z kapital, temveč je omenjeni končni rezultat skupek odločitev v vsakem posameznem poslovnem subjektu, koliko namenijo za plače in kakšen je potem ostanek (dobiček). Ker o tem odločajo predvsem predstavniki kapitala (lastniki in vodstvo v službi lastnikov), je razumljiv pritisk na čim nižje plačilo za delo, na drugi strani pa imamo še vedno vsaj delno organizirano delavsko stran, ki zagotavlja, da se ob gospodarskem razvoju zvišuje tudi nivo plač. V Sloveniji podatki kažejo, da je rezultat vseh teh interesov približno sprejemljiva osnovna delitev ustvarjenega za delo in kapital. V bolj liberalnih ekonomijah (ZDA) pa ima v zadnjih desetletjih večjo težo kapital in povečanje dodane vrednosti se ni odrazilo tudi v sorazmernem povečevanju prejemkov zaposlenih (posebno če izločimo najbolje plačane posameznike).

 

Če torej za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, pa je naslednje vprašanje, kako ustrezna je distribucija teh prejemkov. Ali je določen, ožji krog zaposlenih plačan (pre)visoko, in ali je na drugi strani veliko slabo plačanih delovnih mest? Imamo tu prostor za zmanjševanje neenakosti z bolj "pravično" delitvijo plačne mase (o delitvi kapitala kasneje)?

 

 

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

 

 

Poglejmo podatke za leto 2019. Pri tem je potrebno opozoriti, da je v javnih bazah na voljo zelo veliko podatkov o zaposlenosti in prejemnikih dohodkov, a podatki se pogosto tudi razlikujejo, odvisno od vira zajemanja. Zato so vse navedene številke okvirne, a zadosti točne za realno oceno razmerij v prejemkih.




Distribucija plač v Sloveniji

 

V Sloveniji imamo dobrih 1,5 milijona davčnih zavezancev za dohodnino, med katerimi je tudi 80.000 ljudi, ki so prejeli dohodke od študentskega dela ter 520.000 upokojencev . Blizu 900.000 oseb pa je takšnih, ki jih lahko uvrščamo, da so neposredno plačani za svoje delo v gospodarskih subjektih. To sicer posredno velja tudi za upokojence, ki prejemajo pokojnine kot plačilo za nekdanje delo oziroma so plačani iz prispevkov od plač, ki jih vplačujejo trenutno zaposleni, a najprej bi se osredotočili samo na zaposlene osebe. V skupnem seštevku davčnih zavezancev so tudi kmetje, brezposelni, prejemniki raznih nadomestil in podobno, a njihovi prihodki so relativno nizki in specifični in jih posebej ne obravnavamo.

 

Analizirali bomo torej podatke za okoli 880.000 oseb, ki so prejemali dohodke za svoje delo v delovnem razmerju ali kot samostojni podjetniki (dohodki iz dejavnosti). Od tega jih je bilo 750.000 zaposlenih v pravnih osebah (520.000 v gospodarskih družbah, 175.000 v javnem sektorju, ostali v drugih družbah), 130.000 pa je zaposlenih pri fizičnih osebah ali se ukvarjajo s podjetništvom (s.p. - samostojni podjetniki). Ta delitev je s stališča prejemkov dokaj pomembna, saj so dohodki zaposlenih v pravnih osebah bistveno bolj regulirani in nadzorovani. Zanimivo je tudi, da se povprečna plača v Sloveniji računa samo na osnovi prejemkov zaposlenih v pravnih osebah, prejemki ostalih zaposlenih, katerih plače so v povprečju okoli 40 % nižje, pa v izračunu niso upoštevani.

 

Na prvi sliki spodaj je ocena števila zaposlenih (leto 2019) razporejenih po višino neto prejemkov (upoštevani so neto zneski plač, ki so nam v razumevanju bližji). Ločeno so prikazani zaposleni v pravnih osebah, kjer jih je okoli 50.000 prejemalo neto plačo pod 750 evrov. Ta segment zaposlenih je v večji meri zavezan izpolnjevanju kolektivne pogodbe in minimalne plače, zato večjih odstopanj navzdol ni. Drugače pa je z zaposlenimi pri fizičnih osebah (pri s.p.) in s samimi samostojnimi podjetniki. Pri njih je bilo leta 2019 kar preko 100.000 oseb, ki so zaslužili manj kot 750 evrov neto mesečno. Omenjeno je, da je povprečna plača teh zaposlenih kar 40 % nižja od povprečja pri pravnih osebah, kar bi sicer lahko pripisali tudi zavestnemu izogibanju plačevanja tudi minimalne plače oziroma delnemu plačevanju "na roke". Ni namreč logično, da bi ti zaposleni v istih dejavnostih in na istih delovnih mestih kot v podjetjih delali za bistveno nižje plačilo.

 

Tudi med samostojnimi podjetniki jih le desetina zasluži več kot 2.000 evrov mesečno (kar je povprečni prejemek zaposlenih v podjetjih). Podjetniki na primer plačujejo v povprečju kar okoli 40 % nižje socialne prejemke od redno zaposlenih. Kaj točno je razlog za toliko nižje plačevanje (toliko nižje zaslužke) v samostojnem podjetništvu, je težje ugotoviti, a verjetno gre za kombinacijo:

 

  • da so na eni strani zaslužki res nižji in višja izplačila niso možna (veliko ljudi se odloči za samostojno podjetništvo, ker nimajo  drugih možnosti zaposlitev in morajo biti zadovoljni z vsakim zaslužkom), 

 

  • verjetno pa je v tem segmentu zaposlitev močno prisotno tudi izogibanje prikazovanja dohodka s ciljem plačevanja nižjih davščin (dejanski zaslužki so pogosto višji, a niso evidentirani).

 

 

 

 

Na drugi strani pa imamo tudi segment najbolje plačanih posameznikov na osnovi vloženega dela. Na drugi sliki so podrobneje prikazani prejemniki najvišjih dohodkov iz desnega dela zgornje slike, in sicer v obratnem vrstnem redu, od najvišjih naprej in to kumulativno. Nad 8.500 evrov neto mesečno je tako v Sloveniji po oceni v letu 2019 zaslužilo 472 ljudi, nad 5.500 evrov pa na primer 2.181 (to število vključuje seveda tudi prejšnjih 472 in vse ostale vmes). Prejemke nad 3.100 evrov mesečno je imelo denimo blizu 17.000 davčnih zavezancev za dohodnino in tako naprej.

 

Vsaj po uradnih podatkih (ne vemo, koliko je v ozadju še sive ekonomije) imamo torej v državi relativno majhno število ljudi, ki prejemajo neke odstopajoče prejemke in ki so potem hitro predmet zgražanja med prebivalstvom. V Sloveniji se torej praktično ne srečujemo z milijonskimi prejemki kot plačilo za delo, kar občasno prebiramo za druge države, posebno za ZDA (v tem spisku seveda ni dohodkov iz kapitala ali kakih drugih posebnih, neevidentiranih in neobdavčenih zaslužkov). 

 

 

 

 

Seveda je za nekoga, ki se prebija z minimalno ali še nižjo plačo, nek dohodek v višini pet ali deset tisoč evrov mesečno izjemno visok in seveda tudi generator neenakosti. Razumljivo je lahko tudi predmet debate o upravičenosti, ali je potrebna takšna razlika v dohodkih. A tudi če to pustimo odprto, je dejstvo, da so ti prejemki pri nas izjemno močno obdavčeni (potrebno je plačati 200 evrov davščin za vsakih dodatnih 100 evrov neto izplačila!). Zaradi tega so takšna izplačila prisotna samo v večjih sistemih, kjer drugih možnosti nagrajevanja ni. 

 

Kot drugo pa ti visoki prejemki (tudi če so neupravičeni) nimajo pomembnejšega vpliva na splošno delitev dohodkov med prebivalce. Tudi če bi se na primer v Sloveniji odločili, da ne sme nihče zaslužiti več kot tri tisoč evrov mesečno neto in bi vsa ta "presežna" sredstva (presežno dodano vrednost) namenili za nagrajevanje ostalega 1,5 milijona prebivalstva, bi v povprečju lahko dvignili neto prejemke le za okoli 1,7 %. 

 

Vsekakor lahko razpravljamo, ali so višji zaslužki nekaj tisoč Slovencev upravičeni ali ne, ali jih je smiselno še malo bolj obdavčiti, ali pa obdavčitev znižati - vendar to na prejemke pretežnega dela prebivalstva nima vpliva. Nivo plač v državi ni odvisen od teh dilem, ni odvisen od tega, ali nekaj tisoč posameznikov prejema (pre)visoke dohodke, temveč samo od skupaj ustvarjene dodane vrednosti, ki nam ta nivo določa.

 

In kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, trenutni nivo plač tudi približno ustreza doseženim rezultatom na nivoju države. Znotraj razpoložljive mase bo sicer vedno dilema, ali je ta sektor upravičen do višjega nagrajevanja, kak drug pa manj, ali bi ta skupina zaposlenih morala dobiti več in druga manj, ali ima Jože preveč, Jožica pa premalo - a kot celota si kakšnih bistvenih odstopanj od doseženega nivoja prejemkov preprosto ne moremo privoščiti. Seveda pa lahko vedno razpravljamo o kakšnih plačnih ekscesih, a to kakih učinkov na položaj, prejemke in blagostanje prebivalstva v Sloveniji praktično nima.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
12
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.254
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 1.935
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.426
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.290
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.248
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 779
07/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.022
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 838
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.088
10/
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
Bine Kordež
Ogledov: 935