Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost

Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa vedno aktualno vprašanje, kako ustrezna je distribucija teh prejemkov. Ali je določen, ožji krog zaposlenih plačan (pre)visoko in ali je na drugi strani veliko slabo plačanih delovnih mest. Imamo tu prostor za zmanjševanje neenakosti z bolj "pravično" delitvijo plačne mase? Odgovor je ne. Kakšnih bistvenih odstopanj od doseženega nivoja prejemkov si preprosto ne moremo privoščiti. Seveda lahko vedno razpravljamo o kakšnih plačnih ekscesih, a to učinkov na položaj, prejemke in blagostanje prebivalstva v Sloveniji praktično nima. 

27.04.2021 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   prejemki   Slovenija   kapital   ZDA   neenakost   zaposleni

Vsaj po uradnih podatkih (ne vemo, koliko je v ozadju še sive ekonomije) imamo torej v državi relativno majhno število ljudi, ki prejemajo neke odstopajoče prejemke in ki so potem hitro predmet zgražanja med prebivalstvom.

V prejšnjih dveh tekstih (vir, vir) smo ugotovili, da je v Sloveniji v zadnjih skoraj dvajsetih letih od skupaj ustvarjene dodane vrednosti dobil kapital dobro petino, plačilu za delo (prejemki zaposlenih) pa je bilo namenjeno 79 % ustvarjenega. V slabših gospodarskih razmerah je bil delež za delo večji, saj plače ne nihajo veliko z uspešnostjo poslovanja družb, v boljših letih pa je kapitalu ostalo več, ker pač njemu pripada preostanek. V ugodnih pogojih poslovanja in v dobrih podjetjih je sicer delo nagrajeno nekaj bolje, a večji del izboljšanih rezultatov pripade kapitalu, podobno kot se tudi slabši rezultati odražajo predvsem v znižanju dobičkov. Pri plačah je takrat bolj značilno odpuščanje zaposlenih, saj je spodnji nivo plač opredeljen in jih tudi ob izgubi ni možno pomembneje znižati. Plačilo za delo ne more prevzeti večjega tveganja uspešnosti poslovanja družb in kot to velja v primeru poslabšanja poslovanja, velja tudi ob dobrih rezultatih.

 

Dodatno tudi ugotavljamo, da glede na ustvarjene rezultate ni bilo veliko prostora, da bi bil delež za delo lahko pomembneje večji kot mogoče za nekaj odstotkov. Povprečni donos kapitala je v tem času znašal 4,6 % in ob višjih plačilih za delo (dvig splošnega nivoja plač v državi) bi se delež podjetij z izgubo močno povečal, na drugi strani pa bi lastniki premoženja tudi izgubili interes za vlaganja v podjetja in prevzemanje tveganja. Brez pričakovanja donosov v višini vsaj nekaj odstotkov tudi v razmerah nizkih obrestnih mer kapital ne bo prevzemal tveganj, ki so značilna v primeru naložb v podjetja. Brez naložb pa seveda ni razvoja, ni delovnih mest, ni zaslužkov.

 

 

Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu

 

 

V državi ni nekega krovnega organa, ki bi določal, koliko se razdeli za delo in koliko z kapital, temveč je omenjeni končni rezultat skupek odločitev v vsakem posameznem poslovnem subjektu, koliko namenijo za plače in kakšen je potem ostanek (dobiček). Ker o tem odločajo predvsem predstavniki kapitala (lastniki in vodstvo v službi lastnikov), je razumljiv pritisk na čim nižje plačilo za delo, na drugi strani pa imamo še vedno vsaj delno organizirano delavsko stran, ki zagotavlja, da se ob gospodarskem razvoju zvišuje tudi nivo plač. V Sloveniji podatki kažejo, da je rezultat vseh teh interesov približno sprejemljiva osnovna delitev ustvarjenega za delo in kapital. V bolj liberalnih ekonomijah (ZDA) pa ima v zadnjih desetletjih večjo težo kapital in povečanje dodane vrednosti se ni odrazilo tudi v sorazmernem povečevanju prejemkov zaposlenih (posebno če izločimo najbolje plačane posameznike).

 

Če torej za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, pa je naslednje vprašanje, kako ustrezna je distribucija teh prejemkov. Ali je določen, ožji krog zaposlenih plačan (pre)visoko, in ali je na drugi strani veliko slabo plačanih delovnih mest? Imamo tu prostor za zmanjševanje neenakosti z bolj "pravično" delitvijo plačne mase (o delitvi kapitala kasneje)?

 

 

Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja

 

 

Poglejmo podatke za leto 2019. Pri tem je potrebno opozoriti, da je v javnih bazah na voljo zelo veliko podatkov o zaposlenosti in prejemnikih dohodkov, a podatki se pogosto tudi razlikujejo, odvisno od vira zajemanja. Zato so vse navedene številke okvirne, a zadosti točne za realno oceno razmerij v prejemkih.




Distribucija plač v Sloveniji

 

V Sloveniji imamo dobrih 1,5 milijona davčnih zavezancev za dohodnino, med katerimi je tudi 80.000 ljudi, ki so prejeli dohodke od študentskega dela ter 520.000 upokojencev . Blizu 900.000 oseb pa je takšnih, ki jih lahko uvrščamo, da so neposredno plačani za svoje delo v gospodarskih subjektih. To sicer posredno velja tudi za upokojence, ki prejemajo pokojnine kot plačilo za nekdanje delo oziroma so plačani iz prispevkov od plač, ki jih vplačujejo trenutno zaposleni, a najprej bi se osredotočili samo na zaposlene osebe. V skupnem seštevku davčnih zavezancev so tudi kmetje, brezposelni, prejemniki raznih nadomestil in podobno, a njihovi prihodki so relativno nizki in specifični in jih posebej ne obravnavamo.

 

Analizirali bomo torej podatke za okoli 880.000 oseb, ki so prejemali dohodke za svoje delo v delovnem razmerju ali kot samostojni podjetniki (dohodki iz dejavnosti). Od tega jih je bilo 750.000 zaposlenih v pravnih osebah (520.000 v gospodarskih družbah, 175.000 v javnem sektorju, ostali v drugih družbah), 130.000 pa je zaposlenih pri fizičnih osebah ali se ukvarjajo s podjetništvom (s.p. - samostojni podjetniki). Ta delitev je s stališča prejemkov dokaj pomembna, saj so dohodki zaposlenih v pravnih osebah bistveno bolj regulirani in nadzorovani. Zanimivo je tudi, da se povprečna plača v Sloveniji računa samo na osnovi prejemkov zaposlenih v pravnih osebah, prejemki ostalih zaposlenih, katerih plače so v povprečju okoli 40 % nižje, pa v izračunu niso upoštevani.

 

Na prvi sliki spodaj je ocena števila zaposlenih (leto 2019) razporejenih po višino neto prejemkov (upoštevani so neto zneski plač, ki so nam v razumevanju bližji). Ločeno so prikazani zaposleni v pravnih osebah, kjer jih je okoli 50.000 prejemalo neto plačo pod 750 evrov. Ta segment zaposlenih je v večji meri zavezan izpolnjevanju kolektivne pogodbe in minimalne plače, zato večjih odstopanj navzdol ni. Drugače pa je z zaposlenimi pri fizičnih osebah (pri s.p.) in s samimi samostojnimi podjetniki. Pri njih je bilo leta 2019 kar preko 100.000 oseb, ki so zaslužili manj kot 750 evrov neto mesečno. Omenjeno je, da je povprečna plača teh zaposlenih kar 40 % nižja od povprečja pri pravnih osebah, kar bi sicer lahko pripisali tudi zavestnemu izogibanju plačevanja tudi minimalne plače oziroma delnemu plačevanju "na roke". Ni namreč logično, da bi ti zaposleni v istih dejavnostih in na istih delovnih mestih kot v podjetjih delali za bistveno nižje plačilo.

 

Tudi med samostojnimi podjetniki jih le desetina zasluži več kot 2.000 evrov mesečno (kar je povprečni prejemek zaposlenih v podjetjih). Podjetniki na primer plačujejo v povprečju kar okoli 40 % nižje socialne prejemke od redno zaposlenih. Kaj točno je razlog za toliko nižje plačevanje (toliko nižje zaslužke) v samostojnem podjetništvu, je težje ugotoviti, a verjetno gre za kombinacijo:

 

  • da so na eni strani zaslužki res nižji in višja izplačila niso možna (veliko ljudi se odloči za samostojno podjetništvo, ker nimajo  drugih možnosti zaposlitev in morajo biti zadovoljni z vsakim zaslužkom), 

 

  • verjetno pa je v tem segmentu zaposlitev močno prisotno tudi izogibanje prikazovanja dohodka s ciljem plačevanja nižjih davščin (dejanski zaslužki so pogosto višji, a niso evidentirani).

 

 

 

 

Na drugi strani pa imamo tudi segment najbolje plačanih posameznikov na osnovi vloženega dela. Na drugi sliki so podrobneje prikazani prejemniki najvišjih dohodkov iz desnega dela zgornje slike, in sicer v obratnem vrstnem redu, od najvišjih naprej in to kumulativno. Nad 8.500 evrov neto mesečno je tako v Sloveniji po oceni v letu 2019 zaslužilo 472 ljudi, nad 5.500 evrov pa na primer 2.181 (to število vključuje seveda tudi prejšnjih 472 in vse ostale vmes). Prejemke nad 3.100 evrov mesečno je imelo denimo blizu 17.000 davčnih zavezancev za dohodnino in tako naprej.

 

Vsaj po uradnih podatkih (ne vemo, koliko je v ozadju še sive ekonomije) imamo torej v državi relativno majhno število ljudi, ki prejemajo neke odstopajoče prejemke in ki so potem hitro predmet zgražanja med prebivalstvom. V Sloveniji se torej praktično ne srečujemo z milijonskimi prejemki kot plačilo za delo, kar občasno prebiramo za druge države, posebno za ZDA (v tem spisku seveda ni dohodkov iz kapitala ali kakih drugih posebnih, neevidentiranih in neobdavčenih zaslužkov). 

 

 

 

 

Seveda je za nekoga, ki se prebija z minimalno ali še nižjo plačo, nek dohodek v višini pet ali deset tisoč evrov mesečno izjemno visok in seveda tudi generator neenakosti. Razumljivo je lahko tudi predmet debate o upravičenosti, ali je potrebna takšna razlika v dohodkih. A tudi če to pustimo odprto, je dejstvo, da so ti prejemki pri nas izjemno močno obdavčeni (potrebno je plačati 200 evrov davščin za vsakih dodatnih 100 evrov neto izplačila!). Zaradi tega so takšna izplačila prisotna samo v večjih sistemih, kjer drugih možnosti nagrajevanja ni. 

 

Kot drugo pa ti visoki prejemki (tudi če so neupravičeni) nimajo pomembnejšega vpliva na splošno delitev dohodkov med prebivalce. Tudi če bi se na primer v Sloveniji odločili, da ne sme nihče zaslužiti več kot tri tisoč evrov mesečno neto in bi vsa ta "presežna" sredstva (presežno dodano vrednost) namenili za nagrajevanje ostalega 1,5 milijona prebivalstva, bi v povprečju lahko dvignili neto prejemke le za okoli 1,7 %. 

 

Vsekakor lahko razpravljamo, ali so višji zaslužki nekaj tisoč Slovencev upravičeni ali ne, ali jih je smiselno še malo bolj obdavčiti, ali pa obdavčitev znižati - vendar to na prejemke pretežnega dela prebivalstva nima vpliva. Nivo plač v državi ni odvisen od teh dilem, ni odvisen od tega, ali nekaj tisoč posameznikov prejema (pre)visoke dohodke, temveč samo od skupaj ustvarjene dodane vrednosti, ki nam ta nivo določa.

 

In kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, trenutni nivo plač tudi približno ustreza doseženim rezultatom na nivoju države. Znotraj razpoložljive mase bo sicer vedno dilema, ali je ta sektor upravičen do višjega nagrajevanja, kak drug pa manj, ali bi ta skupina zaposlenih morala dobiti več in druga manj, ali ima Jože preveč, Jožica pa premalo - a kot celota si kakšnih bistvenih odstopanj od doseženega nivoja prejemkov preprosto ne moremo privoščiti. Seveda pa lahko vedno razpravljamo o kakšnih plačnih ekscesih, a to kakih učinkov na položaj, prejemke in blagostanje prebivalstva v Sloveniji praktično nima.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
2
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.513
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.300
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.407
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 989
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.113
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757