Razkrivamo

Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje

Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale opozoriti na fenomen družinskega nasilja, ki se je v času epidemije konkretno povečalo, je doživela neprijeten epilog. "Kretivna rešitev" je namreč sporočala razliko med materinim in očetovim znamenjem. Medtem ko se s prvim rodimo in nas spremlja vse življenje, naj bi bilo "očetovo znamenje" dejansko modrica od udarca, ki smo ga dobili zaradi nasilnega očeta. Skrajno neposrečen poskus "kreativnosti" ene izmed boljših slovenskih oglaševalskih agencih so poskusili sanirati tako, da so na že postavljenih jumbo plakatih enostavno prelepili "očetovo znamenje". Toda bistveno pri tej zgodbi je to, da se nobena izmed organizacij, ki so naročnice kampanje (Društvo za nenasilno komunikacijo, SOS Telefon, Ženska svetovalnice), za spodrsljaj ni opravičila. Za komentar smo zaprosili "drugo stran". Andrej Mertelj, predsednik Društva očetov, meni, da v družbi prevladuje glas žensk, zato se zdi, da so žrtve družinskega nasilja le one, čeprav statistika govori malce drugače.

30.04.2021 23:43
Piše: Andrej Mertelj
Ključne besede:   Andrej Mertelj   žensko nasilje   moško nasilje   družinsko nasilje   otroci   znamenje   SOS telefon

Foto: Twitter

Oglaševanje je najmočnejše orožje današnjega časa. Že Goebbels je vedel, da dovoljkrat ponovljena laž  na koncu velja za resnico – kdor kontrolira naracijo, kontrolira razmišljanje.

V Društvu očetov Slovenije nas žalosti reakcija in vedenje ženskih organizacij Društva za nenasilno komunikacijo, SOS Telefona ter Ženske svetovalnice. Kljub obližu na najbolj spornem plakatu, ki naj prekrije "očetovo znamenje", je nemogoče zanikati ton oglasne kampanje, v kateri so kot izključni vršilec družinskega nasilja izpostavljeni moški bodisi kot očetje, partnerji ali skrbniki starejših. A že naslovi v medijih, ki jih te organizacije tako rade izpostavljajo, nas obveščajo tudi o nasprotnem: "Mladoletna hči pobegnila od matere", "Mati do smrti pretepla hčerko", "Mati izstradala dojenčka" ... 

 

Nasilje v družini je – enako kot ostale zadeve v partnerskih odnosih – precej homogeno porazdeljeno med obema spoloma. Varirajo pojavne oblike: če je pri moških pogostejše fizično nasilje, se ženske običajno zatekajo k psihičnemu. Nenazadnje o tem priča tudi naše ljudsko izročilo. Raziskave v Sloveniji (enako kot v svetu) potrjujejo, da družinsko nasilje doživlja približno 35% žensk ter 29%(!) moških.  

 

Nasilje v družinah je torej bistveno širše področje, kot bi nas navedene organizacije rade prepričale. Njihovo mnenje – ne glede na to, kako močno verjamejo vanj – ni dejstvo! Njihova reakcija na našo kritiko pa slovenskim državljanom sporoča, da so slednji narobe razumeli sporočilo oglasne kampanje. Da smo torej vsi neuke ovce, ki ne znamo razbrati globine sporočila in plemenitega namena. Da smo v zmoti, če se nam tako označevanje moških zdi sporno in neprimerno. In to kljub temu, da se zdrsa dobro zavedajo tako same organizacije kot njihova oglaševalska agencija – saj drugače plakatov ne bi tako hitro prelepljali. Jim je namesto angela varuha na ramenu hudič brusil jezike? 

 

Oglaševanje je najmočnejše orožje današnjega časa. Že Goebbels je vedel, da dovoljkrat ponovljena laž na koncu velja za resnico – kdor kontrolira naracijo, kontrolira razmišljanje. Danes to taktiko uporabljajo navedena ženska združenja! Enačenje moških z nasiljem in popolna odsotnost priznanja ženskega nasilja (nad moškimi, otroci in starostniki!) bo pripeljala do tega, da bo dogma postala splošno sprejeta resnica.  

 

Moški – očetje – smo se na prelomu 21 stoletja ob opozarjanju na nasilje nad ženskami zrelo in več kot odgovorno strinjali, da se nam kot statistično prevladujočim "nasilnežem" vzame del pravnih pravic. Strinjali smo se, da v ZPND velja nižje dokazno breme – zaradi česar je očete vsaj v teh postopkih lažje obsoditi. Strinjali smo se, da družba znatna sredstva (preko 7 milijonov evrov letno) in obilico pravnih in socialnih ukrepov nameni specifično ženskam (materam) in otrokom. Privolili smo v negativno diskriminacijo moških in pozitivno diskriminacijo žensk. Soglašali smo, da se v javnosti prevladujoče sliši glas žensk. 

 

A danes, slabih 30 let po začetku tega družbenega napredka, moramo žal ugotoviti, da se vzpostavljeni  preprečevalni mehanizmi uporabljajo brez dolžne presoje in kritičnosti. Ker prevladuje glas žensk, se zdi, da so žrtve le one. Očitno je v nekaterih ženskih organizacijah to napačno prepričanje zabetonirano v  njihov DNK. Številke govorijo drugače: število ovadb družinskega nasilja vseskozi narašča, a število obsodb kaznivih dejanj pada, pri družinskem nasilju so v precejšnjem porastu dejanja nasilja nad otroci, ki so všteta v skupno številko. 

 

Verjamemo, da je večina sodržavljanov sposobna realne presoje in ne naseda takim provokacijam. Verjamemo, da bomo znali najti skupni jezik ter deviacije, ki jih opažamo, popraviti za dobrobit naših otrok. Želeli bi, da se denar, ki ga Slovenija namenja preprečevanju nasilja v družini, namesto za tako enostranske kampanje porabi raje za npr. večanje števila psiholoških izvedencev za otroke, katerih pomanjkanje danes zaustavlja sodni proces skrbništev. 

 

V Društvu očetov Slovenije si prizadevamo vrniti otrokom očete in slednjim pomagati izvrševati svoje poslanstvo po razpadu partnerske zveze. Nekaj dni nazaj, 25.aprila, smo obeleževali svetovni dan osveščanja o starševski odtujenosti – pojavu, ko en starš hujska otroka proti drugemu. Hujši in dolgotrajnejši kot so spori med roditeljema, večje so psihološke posledice na otrocih. Zato se nam je  zdelo potrebno na ta dan opozoriti na dolgotrajne postopke pred CSD in sodišči ter zahtevati, kar se danes zdi nemogoče: da je sodni postopek v primeru, ko je vmešan mladoletni otrok, zaključen v devetih mesecih.

 

Zdi se nam, da bi kot tako razvita družba, ki skrbi za vse in vsakogar, morali biti sposobni poskrbeti za najranljivejše – naše hčere in sinove. Ki so bodisi že žrtve tega psihološkega nasilja, ali pa še  bodo, ko bodo z žrtvami, spremenjenimi v storilce vstopali v partnerske odnose.  

 

(Ne)opravičilo ženskih organizacij skupaj z zasnovo kampanje Znamenja razkriva, da ne gre za blagohotno ozaveščanje ali napredni feminizem, ampak za misandrijo (sovraštvo proti moškim), zakrito v boj proti nesporno zavržnem dejanju družinskega nasilja. Gospe so žal dokazale, da v svoji fanatičnosti in videnju samo svoje resnice ne znajo popustiti. Le vprašamo se lahko, kakšni so nasveti, ki jih dajejo  svojim uporabnicam, ter koliko na slednje vpliva barvna slepota (zaslepljenost) društev, ki naj bi jim bila v pomoč? 

 

V Društvu očetov nam cilj ne posvečuje sredstev, trudimo se obdržati konstruktivno diskusijo in določen nivo. Očetje smo v večini skrbniških postopkov prav zaradi otrok veliko popustljivejši od žensk in usmerjeni v iskanje sporazuma, dobrobiti otrok. Navkljub žalitvam in skrajno nespodobnem vedenju poizkušamo z nasprotno stranjo navezati stik in sodelovati pri spremembi praks, kjer so vpleteni mladoletni otroci.

 

Upanje umira zadnje!

 

 

Andrej Mertelj je predsednik Društva očetov in predsednik uprave Datalab, d.d..

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.330
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.479
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.257
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.490
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.570
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.294
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.466
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.066
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 959
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 829