Razkrivamo

Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje

Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale opozoriti na fenomen družinskega nasilja, ki se je v času epidemije konkretno povečalo, je doživela neprijeten epilog. "Kretivna rešitev" je namreč sporočala razliko med materinim in očetovim znamenjem. Medtem ko se s prvim rodimo in nas spremlja vse življenje, naj bi bilo "očetovo znamenje" dejansko modrica od udarca, ki smo ga dobili zaradi nasilnega očeta. Skrajno neposrečen poskus "kreativnosti" ene izmed boljših slovenskih oglaševalskih agencih so poskusili sanirati tako, da so na že postavljenih jumbo plakatih enostavno prelepili "očetovo znamenje". Toda bistveno pri tej zgodbi je to, da se nobena izmed organizacij, ki so naročnice kampanje (Društvo za nenasilno komunikacijo, SOS Telefon, Ženska svetovalnice), za spodrsljaj ni opravičila. Za komentar smo zaprosili "drugo stran". Andrej Mertelj, predsednik Društva očetov, meni, da v družbi prevladuje glas žensk, zato se zdi, da so žrtve družinskega nasilja le one, čeprav statistika govori malce drugače.

30.04.2021 23:43
Piše: Andrej Mertelj
Ključne besede:   Andrej Mertelj   žensko nasilje   moško nasilje   družinsko nasilje   otroci   znamenje   SOS telefon

Foto: Twitter

Oglaševanje je najmočnejše orožje današnjega časa. Že Goebbels je vedel, da dovoljkrat ponovljena laž  na koncu velja za resnico – kdor kontrolira naracijo, kontrolira razmišljanje.

V Društvu očetov Slovenije nas žalosti reakcija in vedenje ženskih organizacij Društva za nenasilno komunikacijo, SOS Telefona ter Ženske svetovalnice. Kljub obližu na najbolj spornem plakatu, ki naj prekrije "očetovo znamenje", je nemogoče zanikati ton oglasne kampanje, v kateri so kot izključni vršilec družinskega nasilja izpostavljeni moški bodisi kot očetje, partnerji ali skrbniki starejših. A že naslovi v medijih, ki jih te organizacije tako rade izpostavljajo, nas obveščajo tudi o nasprotnem: "Mladoletna hči pobegnila od matere", "Mati do smrti pretepla hčerko", "Mati izstradala dojenčka" ... 

 

Nasilje v družini je – enako kot ostale zadeve v partnerskih odnosih – precej homogeno porazdeljeno med obema spoloma. Varirajo pojavne oblike: če je pri moških pogostejše fizično nasilje, se ženske običajno zatekajo k psihičnemu. Nenazadnje o tem priča tudi naše ljudsko izročilo. Raziskave v Sloveniji (enako kot v svetu) potrjujejo, da družinsko nasilje doživlja približno 35% žensk ter 29%(!) moških.  

 

Nasilje v družinah je torej bistveno širše področje, kot bi nas navedene organizacije rade prepričale. Njihovo mnenje – ne glede na to, kako močno verjamejo vanj – ni dejstvo! Njihova reakcija na našo kritiko pa slovenskim državljanom sporoča, da so slednji narobe razumeli sporočilo oglasne kampanje. Da smo torej vsi neuke ovce, ki ne znamo razbrati globine sporočila in plemenitega namena. Da smo v zmoti, če se nam tako označevanje moških zdi sporno in neprimerno. In to kljub temu, da se zdrsa dobro zavedajo tako same organizacije kot njihova oglaševalska agencija – saj drugače plakatov ne bi tako hitro prelepljali. Jim je namesto angela varuha na ramenu hudič brusil jezike? 

 

Oglaševanje je najmočnejše orožje današnjega časa. Že Goebbels je vedel, da dovoljkrat ponovljena laž na koncu velja za resnico – kdor kontrolira naracijo, kontrolira razmišljanje. Danes to taktiko uporabljajo navedena ženska združenja! Enačenje moških z nasiljem in popolna odsotnost priznanja ženskega nasilja (nad moškimi, otroci in starostniki!) bo pripeljala do tega, da bo dogma postala splošno sprejeta resnica.  

 

Moški – očetje – smo se na prelomu 21 stoletja ob opozarjanju na nasilje nad ženskami zrelo in več kot odgovorno strinjali, da se nam kot statistično prevladujočim "nasilnežem" vzame del pravnih pravic. Strinjali smo se, da v ZPND velja nižje dokazno breme – zaradi česar je očete vsaj v teh postopkih lažje obsoditi. Strinjali smo se, da družba znatna sredstva (preko 7 milijonov evrov letno) in obilico pravnih in socialnih ukrepov nameni specifično ženskam (materam) in otrokom. Privolili smo v negativno diskriminacijo moških in pozitivno diskriminacijo žensk. Soglašali smo, da se v javnosti prevladujoče sliši glas žensk. 

 

A danes, slabih 30 let po začetku tega družbenega napredka, moramo žal ugotoviti, da se vzpostavljeni  preprečevalni mehanizmi uporabljajo brez dolžne presoje in kritičnosti. Ker prevladuje glas žensk, se zdi, da so žrtve le one. Očitno je v nekaterih ženskih organizacijah to napačno prepričanje zabetonirano v  njihov DNK. Številke govorijo drugače: število ovadb družinskega nasilja vseskozi narašča, a število obsodb kaznivih dejanj pada, pri družinskem nasilju so v precejšnjem porastu dejanja nasilja nad otroci, ki so všteta v skupno številko. 

 

Verjamemo, da je večina sodržavljanov sposobna realne presoje in ne naseda takim provokacijam. Verjamemo, da bomo znali najti skupni jezik ter deviacije, ki jih opažamo, popraviti za dobrobit naših otrok. Želeli bi, da se denar, ki ga Slovenija namenja preprečevanju nasilja v družini, namesto za tako enostranske kampanje porabi raje za npr. večanje števila psiholoških izvedencev za otroke, katerih pomanjkanje danes zaustavlja sodni proces skrbništev. 

 

V Društvu očetov Slovenije si prizadevamo vrniti otrokom očete in slednjim pomagati izvrševati svoje poslanstvo po razpadu partnerske zveze. Nekaj dni nazaj, 25.aprila, smo obeleževali svetovni dan osveščanja o starševski odtujenosti – pojavu, ko en starš hujska otroka proti drugemu. Hujši in dolgotrajnejši kot so spori med roditeljema, večje so psihološke posledice na otrocih. Zato se nam je  zdelo potrebno na ta dan opozoriti na dolgotrajne postopke pred CSD in sodišči ter zahtevati, kar se danes zdi nemogoče: da je sodni postopek v primeru, ko je vmešan mladoletni otrok, zaključen v devetih mesecih.

 

Zdi se nam, da bi kot tako razvita družba, ki skrbi za vse in vsakogar, morali biti sposobni poskrbeti za najranljivejše – naše hčere in sinove. Ki so bodisi že žrtve tega psihološkega nasilja, ali pa še  bodo, ko bodo z žrtvami, spremenjenimi v storilce vstopali v partnerske odnose.  

 

(Ne)opravičilo ženskih organizacij skupaj z zasnovo kampanje Znamenja razkriva, da ne gre za blagohotno ozaveščanje ali napredni feminizem, ampak za misandrijo (sovraštvo proti moškim), zakrito v boj proti nesporno zavržnem dejanju družinskega nasilja. Gospe so žal dokazale, da v svoji fanatičnosti in videnju samo svoje resnice ne znajo popustiti. Le vprašamo se lahko, kakšni so nasveti, ki jih dajejo  svojim uporabnicam, ter koliko na slednje vpliva barvna slepota (zaslepljenost) društev, ki naj bi jim bila v pomoč? 

 

V Društvu očetov nam cilj ne posvečuje sredstev, trudimo se obdržati konstruktivno diskusijo in določen nivo. Očetje smo v večini skrbniških postopkov prav zaradi otrok veliko popustljivejši od žensk in usmerjeni v iskanje sporazuma, dobrobiti otrok. Navkljub žalitvam in skrajno nespodobnem vedenju poizkušamo z nasprotno stranjo navezati stik in sodelovati pri spremembi praks, kjer so vpleteni mladoletni otroci.

 

Upanje umira zadnje!

 

 

Andrej Mertelj je predsednik Društva očetov in predsednik uprave Datalab, d.d..

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
5
27.03.2023 21:20
Na današnji dan pred petimi leti je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 3.146
02/
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
Milan Krek
Ogledov: 1.466
03/
Dohodninska reforma: Obdavčitev zgolj nepremičnin, ne pa tudi drugega premoženja, ni niti poštena niti skladna z ustavo!
Ivan Simič
Ogledov: 1.297
04/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.354
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.459
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 978
07/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.974
08/
Uničevanje izvoznega potenciala IZUM-a pod pokroviteljstvom Direktorata za znanost na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Tomaž Seljak
Ogledov: 743
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 533
10/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.968