Komentar

Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.

Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je prestavilo v polje resničnosti. V meščanskem gledališču nastopa travmatična človekova razklanost, ki jo gledamo iz varnega zavetišča gledališke dvorane. Mejerhold zahteva spremembo pogleda. Z njegovimi gledališkimi izumi smo dobili gledališko dihanje v vseh porah bivanja. Za Mejerholda se je začelo obdobje rušenja utopije po samomoru prijatelja Vladimirja Majakovskega, zaključilo pa s stalinističnim morilskim cinizmom. Leta 1936 so mu odvzeli vse umetniške pravice. Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je isto kot da ga usmrtiš. Dejansko so ga Stalin in njegovi usmrtili štiri leta kasneje.

01.05.2021 22:40
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vsevolod Emiljevič Mejerhold   gledališče   Rusija   Vladimir Majakovski   režiser   Stanislavski   Oktobrska revolucija   Moskva   Stalin

Akter je tisti, ki aktivno sproža dogodke.

Ne morem verjeti, da več kot po dvestopetdesetih komentarjih nisem še nikoli pred vami celovito premišljeval gledališke umetnosti Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda, iz katere sem razvil svojo praznotelesno režijsko metodo in biomehatroniko kot njeno neposredno materializacijo. Ravno zaradi tega čudenja sem se danes odločil pred vami reflektirati osrednje ime umetnosti gledališke režije XX. stoletja.

 

5 načel režije!

 

V današnjem komentarju ne bom uporabljal besede igralec, temveč akter, ki zaobsega veliko več, kot predstavlja igralčeva transformacija. Akter je tisti, ki aktivno sproža dogodke. Razlika med igralcem in akterjem je sicer majhna, a v tem primeru zelo pomebmbna.

 

Režijski princip 1: Režiser s pomočjo avantgardnih dejavnikov gradi revolucionarno umetnost. Podrejen je političnim nalogam dneva in zavrača apolitičen koncept "umetnosti zaradi umetnosti". Mejerholdovo biomehansko-antipsihološko uprizarjanje se je začelo leta 1920. S svojim delovanjem je sprožil nov globalni gledališki sistem. Gledališka umetnost nasploh je vplivna tudi zato, ker je sistemsko strukturirana. Lahko jo prenašamo iz generacije v generacijo. Že v samem mediju je ogromna sila in moč, ki samo sebe poganja. Gledališče je z nastopom Mejerholda postalo proizvodna strojnica za proizvodnjo izjemno pomembnega produkta - novo.

 

Režijski princip 2: manifestira agitacijske predstave, spektakle-mitinge, v dogodke vključuje gledalce, vzpostavlja enost dvorane in odra. Ruši četrto steno na odru in odrsko rampo. Psihološko zamenja s socialno analizo s socialno masko. Neverjetno je pogledati v energetske tokove biomehanike s pozicije XXI. stoletja, s pozicije virusno blokiranega gledališča. 

 

Mejerholdovo umetniško gledališče se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je prestavilo v polje resničnosti. V tem stavku je vsebovana ključna elipsa komentarja - prestop umetnosti v resničnost! Živeti umetniško resničnost! Estetizirati resničnost! Strategija prilagajnja uporablja gledališče kot protomodel tistega, kar bi lahko nekega dne postalo resničnost. Tudi s politično agitko. V meščanskem gledališču nastopa travmatična človekova razklanost, ki jo gledamo iz varnega zavetišča gledališke dvorane. Mejerhold zahteva spremembo pogleda. Z njegovimi gledališkimi izumi smo dobili gledališko dihanje v vseh porah bivanja. Vidmo ga na vseh demonstracijah. V vseh gledališčih upora!

 

Vsevolod Emiljevič Mejerhold se je rodil 10. februarja 1874 v ruskem mestu Penza v luteranski nemško-judovski družini. Enaindvajsetleten je sprejel pravoslavano religijo in se preimenoval iz Karla Teodorja Kazimirja Mejerholda v Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda. Njegov oče je bil lastnik podjetja za destilacijo vodke, kar je bil v Rusiji vedno donosen posel. V Moskvi se je najprej šolal na pravni fakulteti, a se je kmalu prepisal na Filharmonično dramsko šolo (danes GITIS), kjer je študiral igro. Po zaključku šolanja je najprej deloval v gledališču svojega učitelja Konstantina Konstantinoviča Stanislavskega. V življenju je zrežiral 290 gledaliških predstav!

 

Predrevolucionarno obdobje: Od leta 1907 do leta 1918 je režiral v petrburških carističnih gledališčih in operah. V svojem mladostniškem obdobju je v gledališče uvedel stilno formacijo - simbolizem. Že v svojih prvih predstavah je izumil nekaj pomembnih postopkov. Predvsem ni več uporabljal gledališke zavese, namesto nje pa je v predstave uvajal oskrbnike proscenja, ki so distribuirali akterjem nujno potrebno opremo za njihovo nemoteno delovanje. To logiko je prevzel iz japonskega kabuki teatra.

 

Revolucionarni prelom: Podobno kot njegov učitelj Stanislavski je tudi Mejerhold deloval v polju teorije in praktičnega gledališkega uma. Skupaj s pesnikom Vladimirjem Majakovskim je vzpostavil stilno formacijo konstruktivizem. Poglejete si na medmrežju fotografijo, na kateri so portretirani med gradnjo predstave Misterij buffo: Mejerhold, Šostakovič, Rodčenko in Majakovski. Na njej se natančno vidi kolektivna dinamika proizvodnje gledališke umetnine v zgodnjih dvajsetih letih XX. stoletja. 

 

Skupaj s svojimi akterji je Mejerhold postavil mehanizem za svoj gledališki izraz - biomehaniko. Na odru je zgradil gledališko strojnico, ki je postala prostor proizvodnje. Gledališke proizvodnje. Tako kot je scenografija postala aparat-strojnica, kostume pa so zamenjali delavski kombinizoni. Psihološko motivirano igro je zamenjala telesnost akterjev. S scenografinjo Varvaro Stepanovo je transformiral gledališko scenografijo. Redukcija je Mejerholda pripeljala do popolne odprave ilustrativne scenografije. Uvedel je utilitarno, funkcionalno scenografijo, polno konstrukcij in ploskev.

 

Režijski princip 3: zavračanje estetike renesančnega odra sproži zahtevo po obvladovanju totalnega tlorisa predstave. V obdobju po oktobrski revoluciji - od leta 1919 do 1936 - je Mejerhold doživel cel niz umetniških vrhuncev. Leta 1921 je postal predsednik znanstveno-umetniškega gledališkega kolegija (minister za gledališče). Za razliko od Vladimirja Majakovskega, ki ni hotel nikoli vstopiti v boljševiško stranko, je Mejerhold vanjo brez zadržkov vstopil. Iz svojih levičarskih prepričanj. To se je zgodilo leta 1918. Med mnogimi gledališkimi oblikami je omogočil tudi delovanje Laboratorija gledališke igre. S polno zavestjo o veliki spremembi se je lotil didiaktičnih metod. Posvetil se je eksperimentiranju s formami in radikalnimi gledališkimi praksami.

 

Režijski princip 4: vzgoja akterja-agitatorja, ki aktivno nastopa z obrazom proti dvorani. Njegovo telo prevzema osrednjo funkcijo prizora, s tem ukinja psihološko motiviran teater. Analiziral je produkcijske sheme sodobnega gledališča. Od njega je predvsem zahteval, da ne ilustrira dramskega besedila. Tako se je prek gledališkega Oktobra ves zahodni svet učil novih gledaliških oblik in modelov. Vse tja od Berlina (Piscator in Brecht) pa do Manhattana (muzikali). V svoje predstave je uvajal dramaturgijo filmskega jezika in sinhronost prizorov. 

 

Biomehanski sistem Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda lahko opredelimo kot sistem za oblikovanje osnovne scenske artikulacije. Od akterja je zahteval, da vgradi svoje telo v združeno gledališko umetnino. Izhajal je iz tejloristične industrijske doktrine upravljanja delavnih mest: vse, kar je pri proizvodnji nefunkcionalnega, odvečnega, naj odpade iz gibalnega materiala. Telo je stroj, akter pa strojnik.

 

Takoj po revoluciji je hotel spremeniti Zimski dvorec v Dvor umetnosti.

 

Režijski princip 5: Socialna maska zahteva enotnost političnih in teatrskih sredstev / italijanska commedia de'll arte in gledališče Daljnega vzhoda. Za Mejerholda se je začelo obdobje rušenja utopije po samomoru prijatelja Vladimirja Majakovskega. Zaključilo pa se je s stalinističnim morilskim cinizmom. Leta 1936 so mu odvzeli vse umetniške pravice. Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je isto kot da ga usmrtiš. Dejansko pa so ga Stalin in njegovi usmrtili štiri leta kasneje. Nedolgo tega sem imel v rokah kopije zapisnikov o njegovem mučenju in usmrtitvi pri šestinšestdesetih letih. Ne bi jih obnavljal.

 

 

***

 

Gledališče je brezbožna budnost, polna poetske raznolikosti. Gledališki umetniki pa smo njeni agitatorji, zastopniki njenih različnosti. V gledališču obstaja neverjeten nagon po preživetju. Gledališko mišljenje pa je spoznavno orodje, ki ojača poetske različnosti resničnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
4
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal Prešernove nagrade: "Le čevlje sodi naj kopitar"
15
15.02.2023 20:00
Paradoks je tudi v tem, da se je to zgodilo prav na predvečer Prešernovega dne in v tako skrajnem nasprotju z izjemno vsebino ... Več.
Piše: Andrej Jemec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.759
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.811
03/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.812
04/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.403
05/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.067
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.141
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 698
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 812
09/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.795
10/
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.142