Komentar

2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!

Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno živite pod diktatom navadnega patriarhalnega primitivizma in večinoma pojma nimate, kaj neki to sploh pomeni. O tem vas z razlogom ne učijo v šolah. Največji brezvezniki z najbolj patološkimi osebnostnimi lastnostmi se najbolj enostavno umestijo v sistem, vodijo vaš svet in vas vedno znova očarajo z izražanjem tekmovalne narcistične moči, kar dojemate kot karizmo ali serijsko samozavest, ki v vas vzbuja lažne občutke varnosti, čeprav ni nič drugega kot nastopaška praznina in bolestna krvoločnost, navidezna samozavest pa le posledica osebnostne motnje ali celo psihopatije. Sliši se radikalno, vendar menim, da radikalna in patološka ni takšna interpretacija realnosti, ampak pač realnost sama.

02.05.2021 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   1. maj   delo   praznik   Slovenija   ZDA   prekariat   Chicago   neolibralizem   UTD

Če se ljudje večinoma upravičeno počutijo na delovnem mestu, kot da so pahnjeni v delovno taborišče, nehajmo flancat o delu kot vrednoti.

Pojma nimam, komu ali čemu neki je posvečen praznik dela. Je poklon sadističnemu posmehu brezdušnih in zdolgočasenih materialističnih plenilcev, ali ploskamo in mahamo vedno znova v suženjstvo zakletim, ki vzklikajo parole zahval prednikom za skromne pridobljene socialne pravice, ki jih kot kakšni neprostovoljni dvorni norčki vedno znova izgubljamo? Dva dneva na koledarju, ko vas večina redno zaposlenih občuti olajšanje, ker se vam ni treba odpravit na tlako. Letos te sreče nimate, ker sta praznična dneva povsem običajen vikend. Jebi ga. Vedno več nas je, ki nam dela prosti dnevi itak nič posebnega ne pomenijo, ker nimamo jasno definiranega delovnega časa, ali ker se za plačano delo konstantno pulimo, neplačanega dela pa nikoli ne zmanjka. 

 

Ob aktualnem prazniku dela smo med drugim lahko izvedeli, da na domnevno civilizacijsko naprednem Zahodu, v tej zibelki znanja in ustvarjalnosti, še vedno približno 80 % zaposlenih ne mara ali celo sovraži svoje delo. Če se ljudje večinoma upravičeno počutijo na delovnem mestu, kot da so pahnjeni v delovno taborišče, nehajmo flancat o delu kot vrednoti. Motivacija za delo še vedno temelji na dekonstruktivnem in psihopatskem patriarhalnem vzvodu prisile in zastraševanja, kar koristi le nesposobnim in frustriranim ambicioznežem, ki se zavoljo grabežljivosti, brezvestnosti in prilagodljivega oportunizma zavihtijo na položaj moči, na katerem s strahovlado in pritiski prikrivajo lastno pomanjkanje vsebine in sposobnosti.

 

Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno živite pod diktatom navadnega patriarhalnega primitivizma in večinoma pojma nimate, kaj neki to sploh pomeni. O tem vas z razlogom ne učijo v šolah. Največji brezvezniki z najbolj patološkimi osebnostnimi lastnostmi se najbolj enostavno umestijo v sistem, vodijo vaš svet in vas vedno znova očarajo z izražanjem tekmovalne narcistične moči, kar dojemate kot karizmo ali serijsko samozavest, ki v vas vzbuja lažne občutke varnosti, čeprav ni nič drugega kot nastopaška praznina in bolestna krvoločnost, navidezna samozavest pa le posledica osebnostne motnje ali celo psihopatije. Sliši se radikalno, vendar menim, da radikalna in patološka ni takšna interpretacija realnosti, ampak pač realnost sama.

 

Najbolj koristno, ustvarjalno ali plemenito delo je večinoma najslabše plačano, celo zreducirano na hobije ali prepuščeno kategoriji brezplačnega dela, kar hinavsko ljubkovalno imenujemo prostovoljno delo! Bruh! Nekoč ste si želeli možnost prekarnega dela, na kar zdaj radi pozabljamo. Omogočalo naj bi nam več svobode pri izbiri dela, delodajalcev in pri fleksibilnih podjetniških ambicijah, a so nas spet nategnili in ustvarili iz ideje o svobodi ječo izkoriščanja in zaviranja enakovredne porazdelitve razvoja potenciala. Nekoč so vam zagotavljali, da vam bo tehnološki napredek doprinesel več prostega časa za kakovostno življenje. Lahko boste razmislili, kdo ste, kaj bi radi od sebe in drugih ter to tudi zaživeli. Zdaj divjate kot zmešani adrenalinski džankiji naokrog, vmes ste si omislili družino, za katero vam zmanjkuje časa, in delate od jutra do večera kot lobotomirani norci. Če ne prodate vsega, kar zmorete in kar utripa v vas do zadnje celice, lahko vse izgubite. Zaciklani ste v bolno igro na vse ali nič, kar vam na koncu tunela v vsakem primeru zagotavlja izgubo sebe in odsotnost smisla, torej nič.

 

Prenekateri izmed vas delate na področju, o katerem ste tudi sanjali. Torej ste vsaj delno srečni. Malo morgen. Čeprav imate radi področje svojega dela, vam ubija motivacijo mizerno plačilo ali tekmovalno hladni odnosi na delovnem mestu in krčenje časa in prostora, da bi delo, ki ga cenite, lahko opravljali kakovostno in se razvijali. Večino časa se ukvarjate z banalijami in odstranjevanjem polen izpod nog. Vedno več morate ustvarit na horuk v čim krajšem času za čim manj "stroškov". Demoralizirani ste. Razvrednoteni! Strošek ste. Vse je samo investicija, strošek in dobiček. Nekoč bo bolje. Ko bom zaslužil dovolj, da bom … blablabla … Ko in če pridete na cilj, je že vse okrog vas drugače in vi ste postali drugačni. Otopeli, izčrpani in prazni. Niste več tista oseba, ki je nekoč še verjela, hrepenela in upala. Postali ste enako prazni kot tisti robotizirani nadrejeni osebki in tekmovalni sodelavci, ki so iz vas izcedili eros do življenja in smrti. Ne znate več razmišljat svobodno in ustvarjalno. Cilj, ko bo vse drugače, se odmika ali pa ni več tisto, kar ste mislili, da bo. Preveč sranja se je zgodilo vmes. 

 

Praznik dela med drugim slavi izjemen dosežek na področju človekovih pravic po krvavem delavskem uporu v ZDA, natančneje v Chicagu leta 1886. Najpomembnejša pridobitev za izboljšanje kakovosti življenja? Osemurni delavnik! To je nekaj, kar ob silnem civilizacijskem in tehnološkem napredku Zahoda skoraj ne poznate več! Težko bi sploh določili, kdaj ste postali vpreženi, da za enako plačilo delate številne nadure in prenekateri opravljate delo za več poklicev hkrati. Dela nikoli ne zmanjka in nikoli ga ne opravite dovolj, a kaj, ko kapitala za vaše plače ali honorarje tudi nikoli ni dovolj. Ni zgolj naključje, še manj nenavadna ironija, da predstavljajo ravno ZDA eno izmed redkih držav, kjer praznika dela ne slavijo.

 

Ni naključje, da predstavlja ravno Amerika zibelko sodobne neoliberalne diktature, ki ljudi zasužnjuje in nadvladuje s sistematskim izvajanjem strahu pred revščino, kar vpliva na duševno, duhovno in intelektualno siromaštvo tako revnih kot premožnih. Vsi zaciklani v materialistično agonijo praznine in adrenalinskega pridobitniškega pehanja, ki daleč presega vsebino, smoter in kakršen koli omembe vreden smisel za posameznikovo življenje. Še nikoli v zgodovini, nikjer na svetu in pod nobenim režimom, pa naj govorimo od diktaturi ali navidezni demokraciji, se nismo znebili družbenega in ekonomskega modela, ki temelji na zasužnjevanju večine in diktaturi poneumljanja ljudstva. Čim je na plano pokukal kakšen žarek razsvetljenstva, že je sledilo obdobje "z lopato po buči". Vsi obeti se izrodijo v enako sranje in privedejo do nove vojne ali revolucije, ki žre lastne otroke. To je čar patriarhalne ideologije! Odlično se znajde pod vsakim režimom in v vsakem družbenem in ekonomskem sistemu! Zakaj? Ker je najbolj razpršena, zgodovinsko ponotranjena in nereflektirana, lovke pa širi vse do zakonske postelje. Kot da ne obstaja. Kot da ni to, kar v resnici je. 

 

Ob presežku nesmiselnega, pa tudi zdravju, umu in duhu hudo škodljivega dela, bo robotizirana bodočnost še bolj razširila brezno brezposelnosti in nehumanega siromaštva. Vse že vemo. Preroki smo, a nam nič ne pomaga. Vedno več mladih in starejših ostaja brezposelnih, medtem ko se delovna doba daljša! Izjemen sadističen koncept! Nekateri se že zavedajo dobre motivacijske socialne rešitve. Univerzalni temeljni dohodek! Vendar UTD sam po sebi ne pomeni nič, saj je izvedba odvisna od konteksta v načinu črpanja in kroženja sredstev, davčne politike in ustrezne višine dohodka. Brez implementacije univerzalnega temeljnega dohodka na vsaj relativno globalni ravni in ukinitvi davčnih oaz je ideja spet lahko še ena izmed odličnih potez, ki se bo izrodila v novo obliko siromašenja in zasužnjevanja večine.

 

UTD ima smisel le v primeru, da omogoči več dostojanstva posamezniku, pozitivne motivacije in vpliva na izbiro na trgu dela! Do zdaj je ideja o uvedbi UTD doživela že hude zarotniške protikampanje v zlagani preobleki podpornikov. V Švici so si na primer izmislili idiotski model z absurdno visokim zneskom in črpanjem sredstev predvsem na plečih malih podjetij, ki tvorijo pomembno kritično maso švicarske družbe. Kakšen kreten, zaboga, bi na referendumu glasoval za takšen UTD?! Ostala norčevanja in zavajanja so temeljila na domnevnih eksperimentih, ki so vsebovali absolutno premajhen vzorec prejemnikov, eksperimenti pa so se za ustrezno ustvarjanje relevantnih ugotovitev zaključili prehitro. Slaboumna so bila tudi poročanja, na primer o finskem primeru, češ da UTD ni pomembno vplival na aktivacijo iskalcev dela. Po zgolj dveh letih brezposelni težko najdejo delo, če se pomanjkanje delovnih mest ni bistveno spremenilo. Poleg tega so zamolčali, da je veliko mladih, ki so prejemali UTD, nadaljevalo študij!

 

Eksperiment o učinkih UTD-ja je sprejemljiv izključno na celotni populaciji v določenem času, saj gre za korenito preobrazbo mentalitete, odnosa do dela, razmerij moči med delodajalci in delojemalci ter davčne politike. Če UTD ne pomeni tovrstne korenite spremembe, pomeni le katastrofalen ukrep neoliberalne politike, ki v uvedbi UTD-ja vidi predvsem priložnost za dodatno ukinjanje socialnih transferjev. Dokler človekovo življenje ne predstavlja vrednote, ampak predstavlja vrednoto zgolj rojstvo, kar je tipična kleropatriarhalna morbidnost, tudi delo v paranoidni gonji za golo preživetje ne more predstavljat vrednote! Ob golem kopičenju kapitala peščice trgovcev in izkoriščevalcev cenene delovne sile toliko manj. 

 

Ženske so bile in so ponekod še vedno potisnjene v sfero doma, materinstva s serijskim razplodom in popolno skrbjo za otroke ter vse preostale sorodnike v primeru bolezni ali onemoglosti. Ena in edinstvena vloga skrbnice je bila ženskam brez izbire vsiljena, da so opravljale kopico neplačanega dela! Druga dela, ki so jih pod kleropatriarhalno nemoralno mentaliteto opravljale predvsem ženske, so bila praviloma porazno slabo plačana. Na tem mestu se niti ne bom posebej posvečala patriarhalni sramoti moških v odnosu do lastne neobstoječe erotike in do posledičnega socialnega problema, ki ga imenujemo prostitucija, kar želijo sodobni patriarhalni lobotomiranci z razlogom preimenovat v "spolno delo".

 

Nerazgledan novinarski kader že pridno sledi terminologiji nečesa, o čemer nima pojma o pojmu, za verjetne posledice, ki se jih ne zavedajo, pa ne bodo nikoli prevzeli odgovornosti! Gre za pomembno tematiko, ki zahteva posebno obravnavo. Danes sicer že skoraj vsaka ženska na Zahodu opravlja delo izven doma, a hkrati v visokem odstotku še vedno prevzema na svoja pleča večino opravil v korist celotne družine. V času pandemije se je izkazalo, da je zavoljo obdobij izolacije ostalo z otroki doma bistveno več žensk kot moških. Bistveno več žensk je ob opravljanju dela za družino opravljalo tudi službeno delo na daljavo. Zato ni nenavadno, da se spet pojavljajo težnje po plačanem gospodinjskem delu, čemur pa osebno nasprotujem, saj bi takšna poteza za mizerno plačilo spet potisnila ženske predvsem ob domače korito in domača opravila definirala kot izrazito žensko domeno.

 

Mlajši moški, ki so ravno začeli bolj tvorno sodelovat v odnosu, bi spet prenehali s sodelovanjem in odtujenost med spoloma bi se spet še povečala po starih patriarhalnih vzorcih. Nobenega utemeljenega razloga ni, da si moški in ženska ne porazdelita dela v gospodinjstvu in skrbi za otroke. Obstaja le en neutemeljen razlog, ki se skriva v privzgojeni psihološki šibkosti žensk, ki svoja pričakovanja do moških še vedno ne izražajo odločno. V odnosu ravnajo izrazito servilno in brez samospoštovanja! Potrebujemo kvečjemu ukrepe za opolnomočenje žensk in ozaveščanje moških!

 

Kako mizerna je situacija v Sloveniji na področju opolnomočenja žensk in ponotranjene patriarhalne (samo)destrukcije, bom obravnavala v naslednjem prispevku o nasilju v družini, ki ga odlično prezentira konfliktna situacija ob množičnem besnem odzivu na kampanjo Znamenja pod okriljem Društva za nenasilno komunikacijo, Društva SOS in Ženske svetovalnice. Brez boja proti neopatriarhalizmu ni odnosa med spoloma, ni demokracije in ni smiselnega praznovanja česar koli, še najmanj delavskih pravic!

 

Naj vam praznik dela mine čim bolj prostočasno in navdihujoče, v odnosu s seboj ali z bližnjimi!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577