Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas

Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, dobra tretjina v lasti tujcev, preostala polovica pa je v lasti domačih fizičnih oseb. Po tem izračunu je vrednost premoženja, ki ga imajo Slovenci v podjetjih nekaj preko 30 milijard evrov. Domači privatni lastniki imajo torej v slovenskem gospodarstvu približno polovični lastniški delež; okoli tisoč ljudi (0,1 % Slovencev) ima torej okoli 35 % vsega premoženja. To je na eni strani posledica uspešnih poslovnih idej, uspešnega poslovanja, a tudi ugodnih nakupov podjetij. Na drugi pa seveda tudi delitve ustvarjene vrednosti, po kateri v Sloveniji kapitalu pripada kaka petina, in takšna distribucija dohodka v desetih, petnajstih letih podvoji vrednost naložb, premoženja posameznikov.

04.05.2021 22:32
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   razprava   neenakost   premoženje   plače   kapital   Slovenija   lastniki   Helios   NKBM   Perutnina Ptuj

Ali lahko tujim kupcem, ki so v nekem transparentnem prodajnem postopku pred leti kupili npr. NKBM, Helios ali Perutnino Ptuj, kaj očitamo, ko so jih čez leta mogoče prodali za dva ali trikratno vrednost? Njim težko - razen, da je bila to slaba poslovna odločitev prodajalcev.

V prejšnjih treh tekstih (vir, vir, vir) smo ugotovili, da so v zadnjih dvajsetih letih zaposleni za vloženo delo dobili blizu 80 % skupaj ustvarjene dodane vrednosti, preostalo petino pa kapital, torej nadomestilo za vložena sredstva v gospodarske dejavnosti. Čeprav lahko slednji delež ocenjujemo kot visok, pa podatki kažejo, da je skoraj nujen, če želimo zadržati interes lastnikov premoženj, da jih vlagajo v proizvodnjo, realizirajo dobičke, a tudi prevzemajo tveganja izgube vloženih sredstev. Vlaganja pa so nujna za nadaljnji razvoj, za več delovnih mest in tudi višje zaslužke.

 

Pogledali smo tudi distribucijo dohodkov od dela (prejemke zaposlenih), kjer prav tako ugotavljamo, da večjih odstopanj od trenutne delitve ne more biti. Vsekakor lahko razpravljamo o relativno visokih (a v Sloveniji vsaj zaenkrat tudi dokaj močno obdavčenih) prejemkih ozkega kroga ljudi, a takšnih je pri nas le nekaj tisoč, torej desetink odstotka vseh zaposlenih. Ključno je, da tudi omejitev teh prejemkov ne imelo večjega vpliva na prejemke vse ostale množice zaposlenih, ker so ti pač omejeni z ustvarjeno dodano vrednostjo. Tokrat pa bomo pogledali še, kako je z distribucijo prejemkov iz kapitala.

 

 

Distribucija dohodkov iz kapitala

 

Pri tem se bomo osredotočili samo na podatke o kapitalskih gospodarskih družbah (d.o.o., d.d. s sedežem v Sloveniji), ker so ti podatki najbolj dostopni.Predstavljajo pa tudi večino vloženih sredstev v gospodarstvo kot osnova za ustvarjanje dodane vrednosti. Poleg njih imamo še osebne družbe (s.p.), ki pa po obsegu predstavljajo le nekaj odstotkov vseh vloženih sredstev ter finančne institucije, kjer pa je položaj specifičen. Pri vloženem kapitalu bomo pogledali samo donos na kapitalske vložke, donos v obliki obresti postaja praktično zanemarljiv.

 

Na spodnji tabeli je nekaj osnovnih podatkov o  poslovanju gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2019 po strukturi lastništva. Za to leto je podatke oddalo skupaj 67.000 družb s 521.000 zaposlenimi, ki so ustvarili blizu 24 milijard evrov dodane vrednosti. Podatki so razdeljeni po lastništvu in v spodnjem delu tabele so tudi deleži. V letu 2019 so npr. državna podjetja ustvarila 14 % skupne dodane vrednosti, podjetja v tuji lasti 30 %, dobro polovico pa domača zasebna podjetja. Nato pa so še podatki o knjižni vrednosti kapitala in letnega dobička, dodatno pa tudi ocena vrednosti teh družb. Na osnovi poenostavljene ocene vrednosti vsake posamezne družbe se giblje skupna vrednost vseh gospodarskih družb (vloženih sredstev) na nivoju okoli 65 milijard evrov.

 

Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 in takratnih razmer na finančnih trgih vredna okoli 65 milijard, od česar 15 % v državni lasti, dobra tretjina v lasti tujcev, preostala polovica pa je v lasti domačih fizičnih oseb. Po tem izračunu je vrednost premoženja, ki ga imajo Slovenci v podjetjih, nekaj preko 30 milijard evrov. Številka je seveda okvirna in se tudi spreminja, a ti podatki zadoščajo za oceno premoženja prebivalstva Slovenije ter donosov (zaslužkov) iz tega premoženja.

 

V tabeli je v desnih stolpcih še nekaj struktur lastništva po dejavnostih. V celotnem gospodarstvu se delež tujega lastništva z leti postopno povečuje in ta trend se bo verjetno še nadaljeval. Država ima načrt, da določene družbe proda, zasebniki pa se tudi umikajo bolj pospešeno, kot imajo interes po novih naložbah (nakupih podjetij). V proizvodnem in trgovskem delu gospodarstva (ta del je tudi najmočnejši) se tako delež tujih lastnikov približuje polovici, na infrastrukturi in transportu pa je zaenkrat najmočnejši lastnik država s skoraj 2/3 vseh družb. Domače zasebno lastništvo ima večji delež v preostalem delu gospodarstva, predvsem storitvenem sektorju, kjer so potrebni nekaj nižji vložki. Tam je lastniški delež domačih zasebnikov okoli 60 %, v predelovalnih dejavnostih in trgovini pa dobro polovico.

 

 

 

 

Domači privatni lastniki imajo torej v slovenskem gospodarstvu približno polovični lastniški delež, ki ga ocenjujemo na približno dobrih 30 milijard evrov. In kako je to razporejeno med ljudmi? Na spodnji sliki je nekaj grafičnih podatkov o razporeditvi tega premoženja ter dodatno še nekaterih naložb v tujini med Slovenci. Za prikaz smo uporabili strukturo lastništva in vrednost domačih podjetij, kar smo kombinirali s podatki o 100 najbolj premožnih Slovencih (vir: Finance) in to zadošča za okvirne ocene. 

 

 

 

 

Na levi sliki je prikazan kumulativni delež tega premoženja na način, kot se najbolj pogosto uporablja v svetu. Torej kolikšen skupni delež tega premoženja (samo naložbe v podjetjih brez ostalega premoženja) ima v rokah določeno število ljudi. Drugi stolpec npr. pove, da ima v Sloveniji 100 največjih lastnikov v rokah približno 20 % vrednosti vseh naložb v podjetjih. Teh 100 ljudi predstavlja približno 0,01 % Slovencev, pri čemer smo za osnovo uporabili 1 milijon ljudi. Navedeno premoženje se pogosto nanaša na družino, včasih na posameznika, zato bi lahko upoštevali vseh 1,5 milijona polnoletnih državljanov ali 800.000 družin, a nekoliko višji ali nižji odstotek niti ni tako ključen.

 

Naslednji stolpec pokaže, da ima tisoč ljudi (0,1 % Slovencev) okoli 35 % vsega premoženja, če pa pogledamo najpremožnejših 10 tisoč ljudi (1 % Slovencev) pa imajo ti okoli 60 % vseh naložb v podjetja. Skupno število oseb z nekaj pomembnejšo vrednostjo deležev ali delnic je v Sloveniji okoli 150.000.

 

To je torej približna struktura 30 milijardne trenutne vrednosti premoženja v družbah (kapitala), ki jo ima v rokah 150.000 Slovencev. Koncentracija premoženja je seveda precej manjša, kot to velja za svetovne razmere, kjer beremo, kako ima manjše število ljudi tudi 50 in več odstotkov vsega premoženja, seveda pa je za večino ljudi vsakršna večja koncentracija nesprejemljiva. Je tudi neupravičena, nepoštena? To je seveda precej bolj zahtevno vprašanje, ki nima enostavnega odgovora, zato mogoče najprej še nekaj ocen, kako je prišlo do takšne distribucije premoženja v tridesetih letih samostojne Slovenije. Vemo, da pred osamosvojitvijo praktično skoraj nihče ni imel nekega pomembnejšega premoženja - razen hiše. Poznano je bilo edino nekaj uspešnejših obrtnikov oziroma podjetnikov, a s seveda pomembno nižjimi zneski. Večina omenjenega premoženja je torej nastala in se skoncentrirala po letu 1991.

 

 

Razlogi za rast premoženja

 

Ključni razlog za takšen obseg premoženja in njegovo povečanje v obdobju tridesetih let je seveda uspešno poslovanje podjetij in donosi na vložen kapital. Na osnovi podatkov za zadnjih dvajset let ugotavljamo, da se je bil povprečen donos na vložena sredstva blizu 5 % letno, ker pa gledamo vrednost podjetij, ki temelji na oceni pričakovanih donosov, pa je povečevanje vrednosti naložb še nekaj večje. Drug pomemben vidik pa je dejstvo, da večina ustvarjenega donosa ostaja v podjetjih. Podatki o izplačilih dividend kažejo, da se je v tem obdobju izplačevalo v povprečju do kakšnih 10 % ustvarjenega dobička, pretežni del pa lastniki zadržijo v družbah (za nadaljnji razvoj ali zmanjševanje dolga). 

 

Uspešno poslovanje in zadrževanje dobičkov je torej glavni razlog za povečanje premoženja - seveda pa je ključna tudi začetna vloga, začetni kapital. Preračunano iz donosov bi bilo to današnje premoženje pred 25 leti vredno kakih 5 do 10 milijard evrov. Veliko podjetij je zraslo dobesedno iz nič, samo iz podjetniške ideje, veliko razvoja pa je bilo tudi na osnovi nekdanjih bolj ali manj uspešnih podjetij, ki jih je ožji vodstveni krog ljudi pridobil (kupil) po relativno ugodnih vrednostih, značilnih za tranzicijsko obdobje. In ta začetna kupnina je bila praviloma poravnana (plačana) s sredstvi družbe oziroma uspešnim poslovanjem v kasnejših letih.

 

Pretežni del premoženja je torej nastal (in nastaja tudi danes) na osnovi uspešnih podjetniških idej, a tudi nakupov podjetij po sicer tržnih cenah v času nakupa, kar se z uspešnim poslovanjem kasneje izkaže kot dober nakup. To je glavni in tudi opravičljiv razlog za današnji obseg in koncentracijo premoženja v Sloveniji. V starejših ekonomijah pa ima ta koncentracija premoženja precej daljšo zgodovino, zaradi česar je tudi stopnja koncentracije premoženja precej višja. Ob takšni koncentraciji premoženja se logično postavi vprašanje, ali imamo lahko očitke na ugodnejši nakup, na uspešno poslovanje, na neustrezno delitev ustvarjene dodane vrednosti v podjetjih, kar vse se je odrazilo v prikazani koncentraciji premoženja v lastniških deležih podjetij v Sloveniji? Koncentraciji, po kateri ima 1 % ljudi v rokah kar 60 % tovrstnega domačega premoženja.

 

Vsekakor ni dilem do premoženja, ki temelji na podjetniški uspešnosti. Več diskusije že zahteva delitev dodane vrednosti, kjer imamo lahko "pripombe" na prevelik delež za kapital, za vložena sredstva. Takšna delitev seveda močno prispeva k povečevanju vrednosti kapitala. Vendar prikazana razmerja v prejšnjih tekstih kažejo, da brez donosov ne bi mogli zagotavljati interesa lastnikov kapitala za nadaljnje vlaganje. Seveda bi bil delež ustvarjene vrednosti za kapital lahko nekaj nižji, a bistvene spremembe v praksi ne bi bile izvedljive, vsaj glede na razmerja, ki veljajo v Sloveniji. Distribucija dodane vrednosti v bolj liberalnih državah je precej drugačna (delež za kapital je višji), kar se seveda potem kaže v bistveno višji koncentraciji bogastva kot pri nas.

 

 

Tranzicija je bila (tudi) priložnost

 

In koliko je k temu premoženju prispeval ugodnejši začetni nakup premoženja, kapitala? Vsekakor je bilo tranzicijsko obdobje ugodno okolje in priložnost za ljudi, ki so bili "pravi čas na pravem mestu", ki so imeli informacije, sposobnosti in tudi pogum. Takšno okolje je bilo deloma tudi po prejšnji krizi, ko so nekateri podjetniki pravi čas zaznali priložnosti in po nizkih cenah vstopili v firme, ki so jih potem uspešno razvili in močno povečali premoženje. V tokratni krizi je teh priložnosti precej manj, ker so lastniki bistveno manj zadolženi kot ob nastopu prejšnje krize in niso prisiljeni prodajati pod ceno kljub začasnim poslovnim težavam. Do takšnih ugodnejših nakupov imamo lahko nekaj zadržkov, koliko so "pošteni", a dejansko bi danes le težko kakemu podjetniku očitali neko pomembnejše ali sporno izkoriščanje položaja. Posebno, če pogledamo ugodne nakupe s strani tujih kupcev.

 

Ali lahko tujim kupcem, ki so v nekem transparentnem prodajnem postopku pred leti kupili npr. NKBM, Helios ali Perutnino Ptuj, kaj očitamo, ko so jih čez leta mogoče prodali za dva ali trikratno vrednost? Njim težko - razen, da je bila to slaba poslovna odločitev (neumnost ali kaj hujšega?) prodajalcev. In enako velja tudi za nakupe s strani domačih podjetnikov, ki so pravi čas zaznali ugodno poslovno priložnost. Le da se z njimi in koncentracijo premoženja ukvarjamo, če pa je ta nakup (in povečanje premoženja) realiziral John, Johann, Sergej ali Ive, pa pač ne. In zato v strukturi premoženja Slovencev gledamo samo omenjenih 32 milijard evrov naložb, ne pa tudi 22 milijard, ki jih imajo v podjetjih s sedežem v Sloveniji posamezni premožni tujci.

 

V državi imamo torej okoli 30 milijard evrov naložb v podjetniški sektor (brez finančnih naložb v tuje vrednostne papirje, sklade ali depozite), kar je koncentrirano v rokah relativno ozkega števila Slovencev. To je na eni strani posledica uspešnih poslovnih idej, uspešnega poslovanja, a tudi ugodnih nakupov podjetij. Na drugi pa seveda tudi delitve ustvarjene vrednosti, po kateri v Sloveniji kapitalu pripada kaka petina, in takšna distribucija dohodka v desetih, petnajstih letih podvoji vrednost naložb, premoženja posameznikov.

 

Kot je prikazano v prejšnjih tekstih, je takšna delitev, takšen donos na kapital skoraj nujen (lahko bi bil le kakšno odstotno točko nižji), če želimo zadržati interes lastnikov kapitala za vlaganja. Seveda pa to na drugi strani vodi v vse večjo neenakost in razlike med ljudmi. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
2
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.509
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.299
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.405
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 986
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.110
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757