Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas

Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, dobra tretjina v lasti tujcev, preostala polovica pa je v lasti domačih fizičnih oseb. Po tem izračunu je vrednost premoženja, ki ga imajo Slovenci v podjetjih nekaj preko 30 milijard evrov. Domači privatni lastniki imajo torej v slovenskem gospodarstvu približno polovični lastniški delež; okoli tisoč ljudi (0,1 % Slovencev) ima torej okoli 35 % vsega premoženja. To je na eni strani posledica uspešnih poslovnih idej, uspešnega poslovanja, a tudi ugodnih nakupov podjetij. Na drugi pa seveda tudi delitve ustvarjene vrednosti, po kateri v Sloveniji kapitalu pripada kaka petina, in takšna distribucija dohodka v desetih, petnajstih letih podvoji vrednost naložb, premoženja posameznikov.

04.05.2021 22:32
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   razprava   neenakost   premoženje   plače   kapital   Slovenija   lastniki   Helios   NKBM   Perutnina Ptuj

Ali lahko tujim kupcem, ki so v nekem transparentnem prodajnem postopku pred leti kupili npr. NKBM, Helios ali Perutnino Ptuj, kaj očitamo, ko so jih čez leta mogoče prodali za dva ali trikratno vrednost? Njim težko - razen, da je bila to slaba poslovna odločitev prodajalcev.

V prejšnjih treh tekstih (vir, vir, vir) smo ugotovili, da so v zadnjih dvajsetih letih zaposleni za vloženo delo dobili blizu 80 % skupaj ustvarjene dodane vrednosti, preostalo petino pa kapital, torej nadomestilo za vložena sredstva v gospodarske dejavnosti. Čeprav lahko slednji delež ocenjujemo kot visok, pa podatki kažejo, da je skoraj nujen, če želimo zadržati interes lastnikov premoženj, da jih vlagajo v proizvodnjo, realizirajo dobičke, a tudi prevzemajo tveganja izgube vloženih sredstev. Vlaganja pa so nujna za nadaljnji razvoj, za več delovnih mest in tudi višje zaslužke.

 

Pogledali smo tudi distribucijo dohodkov od dela (prejemke zaposlenih), kjer prav tako ugotavljamo, da večjih odstopanj od trenutne delitve ne more biti. Vsekakor lahko razpravljamo o relativno visokih (a v Sloveniji vsaj zaenkrat tudi dokaj močno obdavčenih) prejemkih ozkega kroga ljudi, a takšnih je pri nas le nekaj tisoč, torej desetink odstotka vseh zaposlenih. Ključno je, da tudi omejitev teh prejemkov ne imelo večjega vpliva na prejemke vse ostale množice zaposlenih, ker so ti pač omejeni z ustvarjeno dodano vrednostjo. Tokrat pa bomo pogledali še, kako je z distribucijo prejemkov iz kapitala.

 

 

Distribucija dohodkov iz kapitala

 

Pri tem se bomo osredotočili samo na podatke o kapitalskih gospodarskih družbah (d.o.o., d.d. s sedežem v Sloveniji), ker so ti podatki najbolj dostopni.Predstavljajo pa tudi večino vloženih sredstev v gospodarstvo kot osnova za ustvarjanje dodane vrednosti. Poleg njih imamo še osebne družbe (s.p.), ki pa po obsegu predstavljajo le nekaj odstotkov vseh vloženih sredstev ter finančne institucije, kjer pa je položaj specifičen. Pri vloženem kapitalu bomo pogledali samo donos na kapitalske vložke, donos v obliki obresti postaja praktično zanemarljiv.

 

Na spodnji tabeli je nekaj osnovnih podatkov o  poslovanju gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2019 po strukturi lastništva. Za to leto je podatke oddalo skupaj 67.000 družb s 521.000 zaposlenimi, ki so ustvarili blizu 24 milijard evrov dodane vrednosti. Podatki so razdeljeni po lastništvu in v spodnjem delu tabele so tudi deleži. V letu 2019 so npr. državna podjetja ustvarila 14 % skupne dodane vrednosti, podjetja v tuji lasti 30 %, dobro polovico pa domača zasebna podjetja. Nato pa so še podatki o knjižni vrednosti kapitala in letnega dobička, dodatno pa tudi ocena vrednosti teh družb. Na osnovi poenostavljene ocene vrednosti vsake posamezne družbe se giblje skupna vrednost vseh gospodarskih družb (vloženih sredstev) na nivoju okoli 65 milijard evrov.

 

Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 in takratnih razmer na finančnih trgih vredna okoli 65 milijard, od česar 15 % v državni lasti, dobra tretjina v lasti tujcev, preostala polovica pa je v lasti domačih fizičnih oseb. Po tem izračunu je vrednost premoženja, ki ga imajo Slovenci v podjetjih, nekaj preko 30 milijard evrov. Številka je seveda okvirna in se tudi spreminja, a ti podatki zadoščajo za oceno premoženja prebivalstva Slovenije ter donosov (zaslužkov) iz tega premoženja.

 

V tabeli je v desnih stolpcih še nekaj struktur lastništva po dejavnostih. V celotnem gospodarstvu se delež tujega lastništva z leti postopno povečuje in ta trend se bo verjetno še nadaljeval. Država ima načrt, da določene družbe proda, zasebniki pa se tudi umikajo bolj pospešeno, kot imajo interes po novih naložbah (nakupih podjetij). V proizvodnem in trgovskem delu gospodarstva (ta del je tudi najmočnejši) se tako delež tujih lastnikov približuje polovici, na infrastrukturi in transportu pa je zaenkrat najmočnejši lastnik država s skoraj 2/3 vseh družb. Domače zasebno lastništvo ima večji delež v preostalem delu gospodarstva, predvsem storitvenem sektorju, kjer so potrebni nekaj nižji vložki. Tam je lastniški delež domačih zasebnikov okoli 60 %, v predelovalnih dejavnostih in trgovini pa dobro polovico.

 

 

 

 

Domači privatni lastniki imajo torej v slovenskem gospodarstvu približno polovični lastniški delež, ki ga ocenjujemo na približno dobrih 30 milijard evrov. In kako je to razporejeno med ljudmi? Na spodnji sliki je nekaj grafičnih podatkov o razporeditvi tega premoženja ter dodatno še nekaterih naložb v tujini med Slovenci. Za prikaz smo uporabili strukturo lastništva in vrednost domačih podjetij, kar smo kombinirali s podatki o 100 najbolj premožnih Slovencih (vir: Finance) in to zadošča za okvirne ocene. 

 

 

 

 

Na levi sliki je prikazan kumulativni delež tega premoženja na način, kot se najbolj pogosto uporablja v svetu. Torej kolikšen skupni delež tega premoženja (samo naložbe v podjetjih brez ostalega premoženja) ima v rokah določeno število ljudi. Drugi stolpec npr. pove, da ima v Sloveniji 100 največjih lastnikov v rokah približno 20 % vrednosti vseh naložb v podjetjih. Teh 100 ljudi predstavlja približno 0,01 % Slovencev, pri čemer smo za osnovo uporabili 1 milijon ljudi. Navedeno premoženje se pogosto nanaša na družino, včasih na posameznika, zato bi lahko upoštevali vseh 1,5 milijona polnoletnih državljanov ali 800.000 družin, a nekoliko višji ali nižji odstotek niti ni tako ključen.

 

Naslednji stolpec pokaže, da ima tisoč ljudi (0,1 % Slovencev) okoli 35 % vsega premoženja, če pa pogledamo najpremožnejših 10 tisoč ljudi (1 % Slovencev) pa imajo ti okoli 60 % vseh naložb v podjetja. Skupno število oseb z nekaj pomembnejšo vrednostjo deležev ali delnic je v Sloveniji okoli 150.000.

 

To je torej približna struktura 30 milijardne trenutne vrednosti premoženja v družbah (kapitala), ki jo ima v rokah 150.000 Slovencev. Koncentracija premoženja je seveda precej manjša, kot to velja za svetovne razmere, kjer beremo, kako ima manjše število ljudi tudi 50 in več odstotkov vsega premoženja, seveda pa je za večino ljudi vsakršna večja koncentracija nesprejemljiva. Je tudi neupravičena, nepoštena? To je seveda precej bolj zahtevno vprašanje, ki nima enostavnega odgovora, zato mogoče najprej še nekaj ocen, kako je prišlo do takšne distribucije premoženja v tridesetih letih samostojne Slovenije. Vemo, da pred osamosvojitvijo praktično skoraj nihče ni imel nekega pomembnejšega premoženja - razen hiše. Poznano je bilo edino nekaj uspešnejših obrtnikov oziroma podjetnikov, a s seveda pomembno nižjimi zneski. Večina omenjenega premoženja je torej nastala in se skoncentrirala po letu 1991.

 

 

Razlogi za rast premoženja

 

Ključni razlog za takšen obseg premoženja in njegovo povečanje v obdobju tridesetih let je seveda uspešno poslovanje podjetij in donosi na vložen kapital. Na osnovi podatkov za zadnjih dvajset let ugotavljamo, da se je bil povprečen donos na vložena sredstva blizu 5 % letno, ker pa gledamo vrednost podjetij, ki temelji na oceni pričakovanih donosov, pa je povečevanje vrednosti naložb še nekaj večje. Drug pomemben vidik pa je dejstvo, da večina ustvarjenega donosa ostaja v podjetjih. Podatki o izplačilih dividend kažejo, da se je v tem obdobju izplačevalo v povprečju do kakšnih 10 % ustvarjenega dobička, pretežni del pa lastniki zadržijo v družbah (za nadaljnji razvoj ali zmanjševanje dolga). 

 

Uspešno poslovanje in zadrževanje dobičkov je torej glavni razlog za povečanje premoženja - seveda pa je ključna tudi začetna vloga, začetni kapital. Preračunano iz donosov bi bilo to današnje premoženje pred 25 leti vredno kakih 5 do 10 milijard evrov. Veliko podjetij je zraslo dobesedno iz nič, samo iz podjetniške ideje, veliko razvoja pa je bilo tudi na osnovi nekdanjih bolj ali manj uspešnih podjetij, ki jih je ožji vodstveni krog ljudi pridobil (kupil) po relativno ugodnih vrednostih, značilnih za tranzicijsko obdobje. In ta začetna kupnina je bila praviloma poravnana (plačana) s sredstvi družbe oziroma uspešnim poslovanjem v kasnejših letih.

 

Pretežni del premoženja je torej nastal (in nastaja tudi danes) na osnovi uspešnih podjetniških idej, a tudi nakupov podjetij po sicer tržnih cenah v času nakupa, kar se z uspešnim poslovanjem kasneje izkaže kot dober nakup. To je glavni in tudi opravičljiv razlog za današnji obseg in koncentracijo premoženja v Sloveniji. V starejših ekonomijah pa ima ta koncentracija premoženja precej daljšo zgodovino, zaradi česar je tudi stopnja koncentracije premoženja precej višja. Ob takšni koncentraciji premoženja se logično postavi vprašanje, ali imamo lahko očitke na ugodnejši nakup, na uspešno poslovanje, na neustrezno delitev ustvarjene dodane vrednosti v podjetjih, kar vse se je odrazilo v prikazani koncentraciji premoženja v lastniških deležih podjetij v Sloveniji? Koncentraciji, po kateri ima 1 % ljudi v rokah kar 60 % tovrstnega domačega premoženja.

 

Vsekakor ni dilem do premoženja, ki temelji na podjetniški uspešnosti. Več diskusije že zahteva delitev dodane vrednosti, kjer imamo lahko "pripombe" na prevelik delež za kapital, za vložena sredstva. Takšna delitev seveda močno prispeva k povečevanju vrednosti kapitala. Vendar prikazana razmerja v prejšnjih tekstih kažejo, da brez donosov ne bi mogli zagotavljati interesa lastnikov kapitala za nadaljnje vlaganje. Seveda bi bil delež ustvarjene vrednosti za kapital lahko nekaj nižji, a bistvene spremembe v praksi ne bi bile izvedljive, vsaj glede na razmerja, ki veljajo v Sloveniji. Distribucija dodane vrednosti v bolj liberalnih državah je precej drugačna (delež za kapital je višji), kar se seveda potem kaže v bistveno višji koncentraciji bogastva kot pri nas.

 

 

Tranzicija je bila (tudi) priložnost

 

In koliko je k temu premoženju prispeval ugodnejši začetni nakup premoženja, kapitala? Vsekakor je bilo tranzicijsko obdobje ugodno okolje in priložnost za ljudi, ki so bili "pravi čas na pravem mestu", ki so imeli informacije, sposobnosti in tudi pogum. Takšno okolje je bilo deloma tudi po prejšnji krizi, ko so nekateri podjetniki pravi čas zaznali priložnosti in po nizkih cenah vstopili v firme, ki so jih potem uspešno razvili in močno povečali premoženje. V tokratni krizi je teh priložnosti precej manj, ker so lastniki bistveno manj zadolženi kot ob nastopu prejšnje krize in niso prisiljeni prodajati pod ceno kljub začasnim poslovnim težavam. Do takšnih ugodnejših nakupov imamo lahko nekaj zadržkov, koliko so "pošteni", a dejansko bi danes le težko kakemu podjetniku očitali neko pomembnejše ali sporno izkoriščanje položaja. Posebno, če pogledamo ugodne nakupe s strani tujih kupcev.

 

Ali lahko tujim kupcem, ki so v nekem transparentnem prodajnem postopku pred leti kupili npr. NKBM, Helios ali Perutnino Ptuj, kaj očitamo, ko so jih čez leta mogoče prodali za dva ali trikratno vrednost? Njim težko - razen, da je bila to slaba poslovna odločitev (neumnost ali kaj hujšega?) prodajalcev. In enako velja tudi za nakupe s strani domačih podjetnikov, ki so pravi čas zaznali ugodno poslovno priložnost. Le da se z njimi in koncentracijo premoženja ukvarjamo, če pa je ta nakup (in povečanje premoženja) realiziral John, Johann, Sergej ali Ive, pa pač ne. In zato v strukturi premoženja Slovencev gledamo samo omenjenih 32 milijard evrov naložb, ne pa tudi 22 milijard, ki jih imajo v podjetjih s sedežem v Sloveniji posamezni premožni tujci.

 

V državi imamo torej okoli 30 milijard evrov naložb v podjetniški sektor (brez finančnih naložb v tuje vrednostne papirje, sklade ali depozite), kar je koncentrirano v rokah relativno ozkega števila Slovencev. To je na eni strani posledica uspešnih poslovnih idej, uspešnega poslovanja, a tudi ugodnih nakupov podjetij. Na drugi pa seveda tudi delitve ustvarjene vrednosti, po kateri v Sloveniji kapitalu pripada kaka petina, in takšna distribucija dohodka v desetih, petnajstih letih podvoji vrednost naložb, premoženja posameznikov.

 

Kot je prikazano v prejšnjih tekstih, je takšna delitev, takšen donos na kapital skoraj nujen (lahko bi bil le kakšno odstotno točko nižji), če želimo zadržati interes lastnikov kapitala za vlaganja. Seveda pa to na drugi strani vodi v vse večjo neenakost in razlike med ljudmi. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.942
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.375
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.296
04/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.132
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.334
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.020
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 896
08/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 603
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 642
10/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.470