Razkrivamo

Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"

Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko obotavljive oziroma nezaupljive starše tudi denarno kaznuje zaradi neizpolnitve obveznosti cepljenja, necepljenim otrokom pa prepreči vključitev v vrtec, seveda ob določenih izjemah. Tako se glasi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vavřička in drugi zoper Češko republiko.

06.05.2021 22:00
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   cepljenje   otroci   starši   ESČP   Vavřička in drugi zoper Češko republiko   OZN   WHO   ustava   Slovenija

Fotomontaža: Creative Commons

Evropski parlament ugotavlja, da vse večje in vse bolj razširjeno nezaupanje v cepljenje postaja skrb zbujajoč pojav zaradi različnih zdravstvenih posledic v državah članicah.

Obrazložitev nedavne sodbe velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) 8. aprila 2021 v zadevi Vavřička in drugi zoper Češko republiko, številka 47621/13 (vir) odraža pravilo demokratične družbe, da ima lahko obvezno cepljenje otrok prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti in da se lahko obotavljive oziroma nezaupljive starše denarno kaznuje zaradi neizpolnitve obveznosti cepljenja, necepljenim otrokom pa prepreči vključitev v vrtec, ob določenih izjemah. Iz tega veje temeljno načelo delovanja demokratične družbe - kar je tudi Slovenija - in sicer, da posamezniki nismo zgolj imetniki varovanih pravic in svoboščin, temveč imamo tudi temeljne dolžnosti in odgovornosti do drugih oseb in celotne skupnosti. Ne živimo v izolaciji, temveč smo po naravi stvari člani te družbe. Zato življenje skupaj zahteva s strani vsakega člana spoštovanje minimalnih zahtev, kar v osvetljevani zadevi pomeni sprejemanje minimalnega tveganja s cepljenjem zaradi zaščite svojega zdravja ter zdravja celotne skupnosti, še posebej pa najbolj ranljivih.

 

V luči Slovenije je vrhovno poenoteni temelj vrednot, morale, identitete in kulture slovenskega naroda in države zapisan v ustavi Republike Slovenije, sprejeti 23. decembra 1991 (vir). Da je Slovenija demokratična družba, izhaja iz 1. člena ustave: "Slovenija je demokratična republika". Podrobneje pa je to opredeljeno z nekaterimi splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in obvezujočimi mednarodnimi pogodbami, s tem, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno (8. člen ustave).

 

 

Pravice in dolžnosti

 

Med primarnimi viri veljavnega mednarodnega prava je Univerzalna oziroma Splošna deklaracija o človekovih pravicah (izvorno besedilo – vir; slovensko besedilo – vir, stran 91), ki je bila na 183. plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov izglasovana 10. decembra 1948 z 48 glasovi za in 8 vzdržanimi glasovi, med katerimi je bila socialistična Jugoslavija (vir, stran 333). Iz 29. člena Univerzalne deklaracije izhaja, da ima vsakdo dolžnosti do skupnosti in da veljajo pri uresničevanju pravic in svoboščin za vsakogar omejitve, ki so določene z zakonom in katerih izključni namen je zagotoviti ustrezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter zadostiti upravičenim zahtevam morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi (democratic society). Da v demokratični družbi ni mogoče ločiti pravic od dolžnosti in obveznosti, saj naše življenje kot članov družbe neizogibno vključuje tako dolžnosti (duties) in odgovornosti (responsibilities), kakor tudi pravice, se je podrobneje osvetlilo v poročilu Komiteja za pravne zadeve in človekove pravice pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, št. 12777 24. oktobra 2011 (vir) in potrdilo s 1. točko Resolucije št. 1845 (2011) 25. novembra 2011 te skupščine (vir). 

 

Navedeno odstira temeljno sporočilo nedavne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vavřička in drugi zoper Češko republiko, št. 47621/13. Sodba v srži vsebine sporoča, da imamo poleg temeljnih pravic tudi temeljne dolžnosti in odgovornosti. V družbi namreč ne živimo v izolaciji, temveč smo po naravi stvari člani te družbe, življenje skupaj pa zahteva s strani vsakega člana spoštovanje določenih minimalnih zahtev, med katerimi je spoštovanje človekovih pravic drugih članov družbe (primerjaj s I. razdelkom "Družbena solidarnost" delno pritrdilnega in delno odklonilnega mnenja belgijskega sodnika Paula Lemmensa v navedeni zadevi).

 

 

Obotavljivost nekaterih zoper cepljenje

 

V navedeni zadevi je evropsko sodišče ugotovilo nujnost posega z uzakonitvijo obveznega celjenja v pravico staršev in otrok do spoštovanja njihovega zasebnega življenja, ki je varovana z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950  (vir), ki je bila v Državnem zboru ratificirana 31. maja 1994 in uradno objavljena 13. junija 1994 (vir), mednarodno ratificirana pa 28. junija 1994 (vir, stran 286). Varstvo pravice do spoštovanja zasebnega življenja obsega spoštovanje telesne in psihološke celovitosti osebe ter do določene mere vključuje tudi pravico do oblikovanja in razvoja odnosov z drugimi človeškimi bitji (vir). 

 

V tej luči pomeni zakonska obveznost cepljenja otrok nujno neprostovoljno medicinsko intervencijo, ki predstavlja poseg v varovano pravico do spoštovanja zasebnega življenja. V zadevi Vavřička in drugi zoper Češko republiko sicer sploh ni prišlo do siljenja otrok v cepljenje, torej proti volji staršev, niti ni moglo priti do tega, saj zakon ne dovoljuje izpolnitve zadevne obveznosti s prisilo. Do posega v varovano pravico staršev in otrok je prišlo v smislu posledic, ki so jih utrpeli neposredno zaradi neizpolnitve te obveznosti. Obotavljivim staršem je predstavljala neugodno posledico naložena denarna kazen zaradi neizpolnitve obveznosti cepljenja njihovih otrok, utrpeli so tudi posledice pri urejanju družinskega življenja v smislu financ in kariere zaradi dodatne skrbi za otroke, ki kot necepljeni niso mogli v vrtec. Posledica za otroke je bila, da se jim je preprečilo vključitev v vrtec, dodatno je izključitev iz vrtca pomenila zanje izgubo pomembne priložnosti za razvoj njihove osebnosti in za začetek doseganja pomembnih socialnih in učnih spretnosti v pedagoško urejenem okolju. 

 

Kot primarni razlog za obotavljivost staršev zoper cepljenje svojih otrok se iz sicer premalo utemeljenih stališč staršev in v postopku soudeleženih nevladnih organizacij (NVO) kaže zaskrbljenost za telesno celovitost otrok, strah, da lahko povzroči cepljenje resno škodo otrokovemu zdravju, izražalo se je na primer nasprotovanje t.i. eksperimentiranju s človekovim zdravjem, poudarjalo dejanske in možne stranske učinke cepiv. Poleg tega naj hesitantnost staršev do cepiv ne bi ogrožala javnega zdravja, saj zadnji primer poliomielitisa v državi sega v leto 1960, hepatitis B zadeva le visoko tvegane skupine, tetanus pa ni prenosljiv med ljudmi. 

 

 

Obsežen konsenz v demokratični družbi

 

V demokratičnih družbah Evrope, kakor tudi na širših mednarodnih ravneh, obstaja obsežen konsenz o nujnosti, da na področju določenih nalezljivih bolezni s pričakovanimi hudimi posledicami za zdravje posameznikov in celotne skupnosti zagotovimo skoraj popolno stopnjo precepljenosti v populaciji, kar je posebej pomembno že v zgodnjem otroštvu. Ob navedenem je posebej zaskrbljujoč pojav hesitantnosti oziroma nezaupanja nekaterih ljudi v cepiva ob širjenju nezanesljivih, zavajajočih in neznanstvenih informacij o cepljenju, ki jih še podžigajo medijske polemike, medijski senzacionalizem in slabo novinarstvo (poor journalism).

 

Tako je na primer na ravni Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah Generalne skupščine Združenih narodov, sprejetega 16. decembra 1966 (vir), katerega nasledstvo se je v Državnem zboru potrdilo z aktom z dne 1. julija 1992, uradno objavljenim 17. julija 1992 (vir), mednarodno pa notificiralo 6. julija 1992 (vir, stran 496), pristojni Komite Združenih narodov v svojih sklepnih ugotovitvah periodičnih pregledov stanja v posameznih državah po eni strani večkrat poudaril dolžnost preventivnega cepljenja kar najvišjega možnega odstotka populacije (primerjaj drugi del 4. povedi pod točko B. sklepnih ugotovitev o Republiki Kazahstan (vir) in po drugi strani izrazil zaskrbljenost glede zmanjšanih stopenj precepljenosti (vir) ter pozval k preobratu takšnega negativnega trenda (vir).

 

Na ravni Konvencije o otrokovih pravicah Generalne skupščine Združenih narodov z dne 20. novembra 1989 (vir, stran 44), katere nasledstvo se je v Državnem zboru potrdilo z aktom z dne 1. junija 1992, uradno objavljenim 17. julija 1992 (vir), mednarodno pa notificiralo 6. julija 1992 (vir), je pristojni Komite ZN splošno obrazložil pravico otroka, da uživa najvišji dosegljivi standard zdravja tako, da to vključuje univerzalno dostopnost do imunizacije proti splošnim otroškim boleznim (vir). V svojih sklepnih ugotovitvah k periodičnemu pregledu stanja v konkretnih državah pa je večkrat povzel potrebo po okrepitvi sistema cepljenja otrok, vključno s povečanjem pokritosti cepljenja ter priporočil polno cepljenje vseh otrok.

 

Na ravni revidirane Evropske socialne listine Sveta Evrope z dne 3. maja 1996 (vir), ki je bila v Državnem zboru ratificirana 11. marca 1998 in uradno objavljena dne 10. aprila 1999 (vir), mednarodno ratificirana pa 7. maja 1999 (vir), je pristojni Evropski komite obrazložil zahtevo, da države zagotovijo visoke ravni imunizacije, ne le da bi s tem zgolj zmanjšale incidenco zadevnih bolezni, temveč tudi da se s tem nevtralizira rezerve virusov in doseže cilje, ki jih je postavila Svetovna zdravstvena organizacija. Evropski komite poudarja, da so cepljenja v velikem obsegu sprejeta kot najbolj učinkoviti in ekonomični ukrepi boja proti infekcijskim in epidemičnim boleznim, kar zadeva populacijo na splošno, toda s posebno pozornostjo usmerjeno v najranljivejše skupine ( vir).

 

Na ravni Statuta Sveta Evrope z dne 5. maja 1949 (vir), h kateremu je Slovenija pristopila 14. maja 1993 (vir) ob ratifikaciji v Državnem zboru 15. aprila 1993 in uradni objavi 7. maja 1993 (vir), je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PACE) 19. marca 1997 sprejela Priporočilo 1317 (1997) z naslovom Cepljenje v Evropi (vir), v katerem se izpostavlja enakomerno upadanje stopnje imuniziranosti populacije v Zahodni Evropi, nizek odstotek polno cepljenih ljudi in hkratne izbruhe nalezljivih bolezni v tem geografskem območju, kar sproža strahove pred večjimi epidemijami. Skladno s tem PACE med drugim priporoča celovite javne cepilne programe kot najbolj učinkovite in ekonomične ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni ter zagotavljanje učinkovitega epidemiološkega nadzora.

 

Na ravni Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 13. decembra 2007 (vir), ki je bila v Državnem zboru ratificirana 29. januarja 2008 in uradno objavljena 27. februarja 2008 (vir), mednarodno ratificirana pa 24. aprila 2008 (vir), je Svet Evropske unije 1. decembra 2014 med sprejetimi zaključki o cepljenju kot učinkovitem orodju v javnem zdravju prepoznaval, da bolezni, vključno z nekaterimi ponovno pojavljajočimi se, kot so tuberkuloza, ošpice, pertussis oziroma oslovski kašelj in rdečke še vedno predstavljajo izziv javnega zdravja in lahko povzročajo veliko število okužb in smrti, ter da nedavni pojavi in izbruhi nalezljivih bolezni, kot so polio oziroma otroška paraliza, aviarna influenca oziroma ptičja gripa H5N1 in H7N9, MERS (Bližnjevzhodni respiratorni sindrom, ki ga povzroča koronavirus ter Ebola), potrjujejo, da mora ostati vigilanca oziroma nadzor na visoki ravni, ob tem pa številna cepiva preko pojava t.i. čredne imunosti (herd immunity) oziroma imunosti skupnosti (community immunity) prispevajo h globalno bolj zdravi družbi, kar je lahko cilj nacionalnih načrtov cepljenja  (vir).

 

Evropski parlament v Resoluciji številka 2017/2951(RSP) z dne 19. aprila 2018 (vir) o hesitanci oziroma nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi, pozdravlja dejstvo, da je uvedba obsežnih zaščitnih cepljenj v Evropi pomembno prispevala k izkoreninjenju ali upadu števila nalezljivih bolezni, vendar izraža skrb zaradi zaskrbljujočega nezaupanja v cepljenje. Ob tem se v točki 5 poudarja, da so cepiva temeljito preizkušena v več preskusnih fazah, preden jih odobrita Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) oziroma Evropska agencija za zdravila (EMA), ki jih tudi redno preverja. V točki 16 se posebej poziva države članice, naj zagotovijo, da so ustrezno cepljeni tudi vsi zdravstveni delavci. V točki 18 se z zaskrbljenostjo ugotavlja, da epidemiološki podatki o sedanjem stanju cepljenja v državah članicah kažejo velike vrzeli pri sprejemanju cepiv in nezadostne stopnje precepljenosti za zagotovitev ustrezne zaščite ter da vse večje in vse bolj razširjeno nezaupanje v cepljenje postaja skrb zbujajoč pojav zaradi različnih zdravstvenih posledic v državah članicah. Glede na to, da se cepljenje uporablja kot preventivno sredstvo, se poziva države, naj zagotovijo, da se bo precepljenost podaljšala čez predšolsko obdobje in da bi v vseživljenjski pristop k cepljenju vključili vse skupine prebivalstva. V točki 23 resolucije Evropski parlament posebej obsoja širjenje nezanesljivih, zavajajočih in neznanstvenih informacij o cepljenju, ki jih še podžigajo medijske polemike, medijski senzacionalizem in slabo novinarstvo (poor journalism).

 

Nenazadnje Svet Evropske unije v Priporočilu z dne 7. decembra 2018 (vir) o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, državam članicam med drugim v 3. uvodni izjavi priznava, da je cepljenje eden od najvplivnejših in najbolj stroškovno učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov, razvitih v 20. stoletju, ter da ostaja glavno orodje za primarno preprečevanje nalezljivih bolezni. Ob tem se državam članicam med drugim v točki 2 priporoča, da poskušajo do leta 2020 zagotoviti 95-odstotno stopnjo precepljenosti.

 

 

Kaj je bolj prav – cepljenje ali odklonitev tega

 

V demokratični družbi je legitimen cilj uzakonitve obveznosti cepljenja to, da se zaščiti proti boleznim, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje.  Govora je o boleznih z možnimi resnimi posledicami za posameznikovo zdravje, ki lahko v primeru resnih izbruhov povzročijo motnje v delovanju celotne družbe. 

 

Ta cilj zaščite se nanaša tako na tiste ljudi, ki prejmejo cepivo, kakor tudi na tiste, ki ne morejo biti cepljeni in so zato v položaju ranljivosti, v katerem so odvisni od doseženosti visoke stopnje precepljenosti v družbi na splošno. Pomen tega varstva presega pravico nekaterih oseb, da nasprotujejo obveznosti cepljenja. Upošteva se namreč vrednoto družbene solidarnosti, katere namen je varovanje zdravja vseh članov družbe, zlasti teh, ki so posebej ranljivi v luči določenih bolezni in se glede njih od preostale populacije pričakuje, da sprejmejo minimalno tveganje v obliki cepljenja. 

 

Obvezno cepljenje otrok je ključni ukrep politike javnega zdravja, ki odgovarja na perečo družbeno potrebo po zaščiti posameznikovega in javnega zdravja proti določenim hudim boleznim ter varuje zoper trende upadanja stopnje precepljenosti med otroci. Ko gre za otroke, je država zavezana k temu, da postavi najboljše interese otroka in tudi otrok kot skupine v središče pogovorov, ki vplivajo na njihovo zdravje in razvoj. Ko gre pri tem za imunizacijo, mora biti zasledovan cilj, da je vsak otrok zaščiten zoper resne bolezni. V veliki večini primerov se ta cilj doseže  tako, da otroci prejmejo celoten program cepljenj tekom svojih zgodnjih let.

 

Tisti, katerim ni mogoče zagotoviti cepljenja, kot je to pri otrocih s stalnimi kontraindikacijami zoper cepljenje, bodo posredno zaščiteni proti nalezljivim boleznim, vse dokler se v celotni skupnosti ohranja zadostno raven precepljenosti – njihova zaščita izvira iz t.i. čredne imunosti oziroma imunosti skupnosti. V tistih okoljih, kjer se kaže, da prostovoljno cepljenje ne bo zadostovalo za dosego čredne imunosti oziroma če čredna imunost ne odgovarja naravi bolezni, kot je to na primer pri tetanusu, je razumno, da oblasti uveljavijo politiko obveznega cepljenja

 

Poleg tega obveznost cepljenja za hesitantne starše in njihove otroke ni absolutna. Ni zakonskih določb, po katerih bi se ob nasprotovanju cepljenju le-to uvedlo s prisilo. Vendar se tudi v teh primerih obveznost uveljavlja posredno preko uporabe sankcij, kot sta denarna globa staršem in zavrnitev sprejema otroka v vrtec. Te sankcije kot posledice zavrnitve obveznega cepljenja so po svoji naravi neobhodno zaščitne, ne pa kaznovalne.

 

Z vidika varnosti cepiv obstaja širok mednarodni konsenz, da so cepiva povsem varna za veliko večino prejemnikov, čeprav je v redkih primerih cepljenje škodljivo za posameznika in lahko povzroča tudi resno in trajno škodo zanj. V sodbi ESČP z dne 8. aprila 2021 v zadevi Vavřička in drugi zoper Češko republiko se za Češko na primer navaja, da pride pri približno 100.000 letno cepljenih otrocih do pojava 5 ali 6 resnih primerov potencialno vseživljenjske škode na zdravju. V luči tega redkega tveganja se med državami poudarja pomen predhodnih previdnostnih ukrepov s preverjanjem možnih kontraindikacij v vsakem posameznem primeru, spremljanjem varnosti cepiv za uporabo, izvajanjem cepljenja s strani usposobljenih cepilcev - in to le, če ni kontraindikacij, kar se ugotavlja po rutiniranem vnaprejšnjem protokolu -, nadzorom cepiv pred in po registraciji, posebno dolžnostjo poročanja ob sumu stranskih učinkov. Ob vsem tem mora biti prizadetim na voljo možnost uveljavitve odškodnine.

 

V demokratični družbi, kakršna je tudi Slovenija, ima lahko obvezno cepljenje otrok prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Starše, ki svojih otrok ne želijo cepiti, lahko država denarno kaznuje zaradi neizpolnitve obveznosti cepljenja, necepljenim otrokom pa prepreči vključitev v vrtec, ob določenih izjemah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579