Kultura zavračanja (cancel culture) je termin, ki ga uporabljamo za opisovanje vrste ostracizma, kjer se neka oseba ali skupina odstranjuje iz osebne ali javne internetne komunikacije (pa tudi iz realnega življenja). Ker se ne strinjamo, vas lahko najprej brez zadržkov napademo, saj ste itak zaradi XYZ vredni manj kot drek - in te izbrišemo. Ta kultura zavračanja je nujna posledica do ekstremov narcisizirane družbe in egoističnega "jazKarkoli" (iPad, iPhone, iBoyfriend, … I, I, I, I….). Zakaj? Narcisi ne prenesejo soočenja z realnostjo. Postavljeni v kot soočenja s svojimi izjavami in (ali) dejanji omrtvijo (t.i. narcisistic mortification). To strašno stanje soočenosti s pravim jazom, z nefiltrirano podobo narcisa pomeni razpad – zatorej se brani z napadom, nasprotni strani pripiše svoje slabosti ter se za vsako ceno predstavlja kot žrtev.

Ta "cancel" je lahko blag – otrok, ki zatlači slušalke v ušesa, da ni potrebno poslušati staršev; blokiranje prijateljice, padle v nemilost; brisanje pričevalcev skupne zgodovine razpadlega para na socialnem omrežju ... Odstraniti moteč signal. Kar mi ne paše – ne obstaja. Še več – kar se ne strinja z mojim prepričanjem, je psihično nasilje! Prepričani v lastno žrtev in nerazumevanje sveta se hitro poslužijo nasilnih dejanj. CANCEL: utišanje glasu starša je najmanj nespoštljivo; blokiranje pomeni molk, ki je pogosto izredno učinkovito orožje in s tem jasno psihično nasilje; pobrisane slike so simbolni umor.

Trenutna akualna tv-norost je Sanjski moški, ki postavlja samoljubeči, delam-na-sebi, visoka-vibracija publiki kaj smešen destilat stereotipov in modnih smernic, pomešan z ekstremnim ženskim nasiljem in zavračanjem. Me je že zamikalo kaj napisati o oddaji in kaj bi se dalo prebrati iz nje, ampak … Poglejmo samo žensko nasilje, povezano z njo: kar je evidentno, pričakovano, by-design, je jasno konkurenca med sotekmovalkami. Če se držiš starih spoznanj, da je ženska ženski največja kača – potem CANCEL in je uspeh kratkih senzacionalizmov zagotovljen. Skoraj bi si drznil trditi, da se nivo iz leta slabša (že 15 let živim brez TV in torej spremljam dogajanja samo preko medijskih odzvanjanj).

Drugo nasilje sem presenečen opazil med gledalci in nastopajočimi. Med brskanjem tiska in branju odzivov na Znamenja sem našel zgodbo o vojni spletne vplivnice in nastopajoče. Nasilnost govora, petelinjenje (precej moškim pripisana lastnost, mar ne?) … CANCEL.

Najbolj povedno pa je tretje nasilje, ki me je tudi najbolj začudilo: nasilje tekmovalk nad sanjskim moškim. Princeska s prevelikim egom odkrito grozi. Vse imajo neka strašanska pričakovanja in pogoje – drugače CANCEL. Hej – reality check punce: Mar ne izbira on?

Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi moški. V Društvu očetov Slovenije dobivamo okoli pet pisem očetov na teden, ki so jim matere odpeljale otroke. Nimamo telefonske linije, nimamo nikogar, ki bi jim odgovarjal. O spremstvih na sodišče, kot jih nudi Društvo za nenasilno komunikacijo (DNK), lahko le sanjamo. Stavki, ki jih beremo "dokler se ne zmeniva za preživnino, ne bom videl otrok", "že 17 tednov nisem imel stika s hčerko" ali "po posvetu na DNK je vložila ovadbo za spolno nasilje in iz sostarševstva sem sedaj na stikih pod nadzorom".

Brutalen materin CANCEL: ker zame ne obstajaš, nimaš več nobene pravice, razen da plačuješ preživnino.

Otrok pripada mami!

Zadnji primer tega družbenega raka pa je odziv blogerke Simone Rebolj na moje objavljeno razmišljanje o reakciji ženskih organizacij tu na portalu+ (vir). Sočustvujem z gospo, saj je očitno preživela precej globoko travmo zavrnitve s strani moškega (oče, partner?), da je razvila tako patološko mržnjo in barvno slepoto. A karkoli jo že vodi, njeno sovraštvo in enostranskost spominja na verske vojne, ne pa na "spodbudo javne razprave in dialoga", h kateri poziva avtorica. Moti jo, ker smo Očetje mirno opozorili, da tak nivo razprave ne omogoča, ter da smo za dialog potrebni tudi mi. In glej – tipična narcisistična reakcija ob ugledu slike v zrcalu: užaljenost, napad, poziv na izobčenje, poimenovanje z drhaljo iz vukojebine ter - CANCEL.

Kot dober "con-artist" spretno naniza nekaj podatkov, začini z obilico čustev et-voila – edino logično, da kupiš, kar prodaja. A deal, ki ga ponuja, je prevarantski nateg. Temelji na prirejenih podatkih in analizah, logika kavzalnosti in razmisleka je šibka, če sploh obstaja. V nekaj dneh bomo končali prispevek o statistikah družinskem nasilju v  Sloveniji kot tudi mednarodni pregled ter si podrobneje pogledali raziskavo, na temelju katere so bila precej v naglici zasnovana Znamenja. Poznamo reklo, da je najglasnejša branjevka tista z najslabšo robo. Drznil bi si misliti, da je prav to vzrok zaradi česar se Simona Rebolj spravi iz ad rem na ad hominem. Očitno sem njej in njenim prijateljicam precejšnje bruno v očesu, da se najavlja takle medijski umor.

S podobnim svetovnim nazorom sta prežeti tudi obe organizaciji - DNK in SOS telefon. Še več – Reboljeva kričeče in v gnusu izdaje jasno pokaže, da dialog ni možen niti znotraj njih samih, saj napade Žensko svetovalnico in jo  – ker smo jo Očetje po sprejetem opravičilu izločili iz ovadbe? – polije z gnojnico in obsodi za "patriarhalno zdresirano žensko … ".  Sama milina in izbrane besede. Žalostno, kako se za fasado plemenitih, izredno čutečeh, proti nasilju se borečih organizacij skriva pravo nasprotje.

Zakaj se torej čudite, če nekdo naroči avtomatsko puško in se pripravlja, da gre postrelit sošolce in učitelje? Se je počutil kot žrtev? Seveda! Je vodilo self-love? Povsod to piše! Kaj narediš s tistimi, ki se ne strinjajo s tabo ali so celo nasilni? CANCEL. Če bo snemal in prenašal v živ,o bo postal še spletna senzacija in navdih za podobne bolnike.

Zakaj se zgražate? Mar ne dela istega kot vsi? Tega, kar se oglašuje? O čemer se piše? Kar počnejo vplivneži, vzorniki, blogerji? Mar ni nasilen le malo bolj kot drugi? Zelo verjetno ima vzrok. Če so vse meje relativne in odvisne od okoliščin, potem absolutno ne obstaja. Živimo v družbi, ki prebujena sanja. Kjer je nasilje v porastu in so ženske vedno pogosteje storilke.

Dobrodošli v krasnem novem svetu…

Andrej Mertelj je predsednik Društva očetov in predsednik uprave Datalab, d.d..