Komentar

Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi).

09.05.2021 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andre Cadere   Romun   Pariz   Romunija   emigracija   Francija   umetnost   performans   Marcel Duchamp  

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino.

Na pariški umetniški sceni je Andre Cadere dobil vzdevek Romun, podobno kot so slikarja Dominica Theotokopoulosa v Toledu imenovali El Greco. Preprosto zato, ker je bil Grk in se je težko izgovarjalo njegovo ime. Poleg tega je Romun imel še en psevdonim - človek palica, ker se je večino svojega umetniškega življenja manifestiral z lesenimi "okroglimi palicami". Te so bile zložene in zmozničene v pobarvane palice, sestavljene iz valjev. Razpon palic je bil od majhnih pa vse do dvometrskih. Včasih so bile tudi večje, predvsem pa so bile različnih debelin. "Umetniške palice" so bile minimalistične skulpture in hkrati minimalistične vizualizacije, čeprav niso bile ne eno ne drugo. Bile so umetniški objekti, izdelani v izteku konceptualizma in minimalizma.

 

Razstave, na katere je Cadere vabil gledalce, niso bile nič drugega kot sprehajanje "okroglih palic" po pariških ulicah. "Okroglo palico" je preprosto performiral na svojih ramenih. Prenašal jo je po ulici tako, da je pri tem lovil poglede mimoidočih. Pomembno je imeti zavest o tem, da je Cadere poleg slučajnih gledalcev vabil svoje gledalce tudi z vabili. Sistematično jih je obveščal, kje bo sprehajal "okroglo palico". Na ta način ji je dodelil status ozaveščene umetnine in ne le slučajno ujetega pogleda. Čeprav sta bila zanj pomembna oba. Z "okroglimi palicami" je širil svojo fizično in duhovno prisotnost. 

 

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino. Meni je recimo predaval kot gostujoči profesor na akademiji filmar Werner Herzog. Študentom nam je scetoval, naj čimveč hodimo in pri tem mislimo na umetniške procese. Hojo je razumel v prvem koraku kot transcendenco - podobno kot grški filozofi. V drugem koraku pa kot srečevanje z ljudmi. Toda hoja, ki jo je izvajal Cadere, je imela povsem drug namen - imela je razstavno logiko. To jo je delalo posebno.

 

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi). 

 

Na začetku sedemdesetih let so se Parižani navadili na prisotnost človeka z barvno palico. Nisi bil meščan Pariza, če nisi vsaj enkrat videl Cadereja z njegovo umetnino. Palica je postala njegov priimek in ime - človek s palico. Istočasno pa je vedno bolj postajal ime in priimek - Andre Cadere.

 

Rojen je bil pred drugo svetovno vojno (1934) v Varšavi v romunski diplomatski družini. Že po nekaj letih se je družina zaradi diplomatskih dolžnosti preselila v Lizbono. Pred začetkom druge svetovne vojne se je dokončno vrnila v domačo Bukarešto. Po koncu vojne pa je zelo hitro padla v nemilost pri novi komunistični nomeklaturi. Več kot razumljivo je bilo, da je na umetniški akademiji socrealistična doktrina s svojo rigidnostjo pritiskala na mladega frajgajsta. Tako se je ta leta 1967 odločil emigrirati v Pariz - in to ravno v času, ko se je ta pripravljal na zadnjo utopično revolucijo. 

 

O minimalizmu Andreja Cadereja lahko govorimo le pogojno, o konceptualizmu pa brez zadržkov. Historični minimalizem, ki je nastajal v šestdesetih letih, večinoma ni operiral z barvami, ampak le z izrazom svoje materialnosti. Cadere pa se je manifestiral predvsem z barvami. Te so imele pri njem zelo pomembno vlogo.

 

Navkljub času hipijevske revolucije je bil za pariško skupnost le bizaren vzhodnoevropski ekscentrik. To je bila v tistem času posebna skupina umetnikov, ki jih je bila pariška panorama polna. Naj ponovim za Francoze neugodno dejstvo; Pariz se je v drugi polovici XX. stoletja še vedno obnašal tako, kot da je središče svetovne umetnosti, čeprav to že dolgo ni bil več. Prelom se je zgodil, ko ga je zapustil protokonceptualist Marcel Duchamp, ker ga pariška kritiška javnost v letih pred prvo svetovno vojno ni hotela ali ni zmogla razumeti. V celoti je zavrnila njegov izum "ready made". Ker Duchampove metode - vse, kar proglasim za umetniško delo, je umetniško delo! - niso znali povzeti, so začeli resno zaostajati v umetniškem razvoju. Pariz in Francozi so začeli počasi zgubljati primat središča. Ta se je preselil v New York, Duchamp pa je postal ameriški umetnik.

 

V letih od 1972 pa vse do njegove prerane smrti 1978 je Andre Cadere svoje "okrogle palice" razstavljal oziroma sprehajal mimo tisočih pogledov. Najprej v Parizu, kmalu zatem pa v New Yorku. Po Angliji, Nemčiji, Španiji in Italiji. Aleksander Flaker bi rekel, da je dosledno sledil nomadom lepote.

 

Njegova sistematično ponavljajoča oblika je utrjevala umetnikovo prisotnost. Svoje "okrogle palice" je poleg sprehajanja postavljal tudi v razstavnih prostorih, kamor je sam sebe povabil. Naj to povem še enkrat: umetnine je razstavljal v prostorih, kamor sploh ni bil povabljen. Njegove "okrogle palice" so parazitirale na razstavah takrat znamenitih, a danes že pozabljenih umetnikov. To je bila ena od njegovih inventivnih strategij razstavljanja "okroglih palic". Te so bile včasih, a redko tudi kuboidne oblike.

 

Ko pa so ga končno začeli vabiti na skupinske razstave, je vabila sicer sprejel, a je svojo "okroglo palico" razstavljal tako, da se je z njo sprehajal le na otvoritvi, kot bi se tudi sicer, če ne bi bil povabljen na razstavo. Dolgo časa je v kritiški skupnosti obstajala dilema, ali je njegova "okrogla palica" le performativni rekvizit, ali je umetniško delo v vsej svoji umetniški razsežnosti. Seveda je bil performativni segment njegove umetnosti izredno pomemben, a danes te dileme ni več: po njegovi smrti Caderejeve "okrogle palice" razumemo kot umetniško delo v vsej svoji celovitosti. Izkazujejo slojevitost in zahtevnost njegove umetniške biti. Performans pa je bil njegov stroj, ki ga je delal vidnega. Umetnost je stroj, ki iz nevidnega dela vidno. Nevidni emigrant je postajal vedno bolj viden.

 

Struktura radikalne volje: Osrednjega pomena je bilo njegovo vztrajnje v eni in isti formi, ki jo je s pomočjo matematičnih permutacij in sistematiziranih odločitev organiziral v "okroglo palico". Potrebno je imeti zavest, da je natančno sistematiziral barvna zaporedja 180 palic, kolikor jih je proizvedel v svojem življenju. Samo nekaj posameznikov je bilo posvečenih v logiko njegovega barvnega niza. Večini nam še danes ni znana. Sam sem videl nekaj skic za kodiranje barvnega niza, a brez konteksta.

 

Ključnega pomena je zanj to, da palica v svoji izdelavi ne vsebuje industrijske serialnosti, čeprav ima natančno barvno zapovedanost. S svojo umetnostjo je želel izpostaviti snovnost predmeta in njegovo aktivno vidnost.

 

Metastanje telesa Andreja Cadereja: Z njegovo smrtjo se je zgodila klasična prestavitev iz njegove telesne performativnosti v območje objektnosti. "Okrogla palica" je postala avtorjeva identiteta. Andre Cadere je proizvedel večne in trajne umetnine v obliki stoosemdeset "okroglih palic". Paradoksalno je le to, da jih danes srečujemo v galerijskih in muzejskih prostorih. Največkrat naslonjenih ob zid. Tako razstavljeno "okroglo palico" lahko vidite še nakaj dni v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi kustosa Tevža Logarja z naslovom Ko ste v dvomu, pojdite v muzej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
0
15.05.2022 21:09
Kakšna preprosta, jasna misel, ki pove vse!Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, se ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.050
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.198
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.092
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.685
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.216
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 964
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.758