Komentar

Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi).

09.05.2021 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andre Cadere   Romun   Pariz   Romunija   emigracija   Francija   umetnost   performans   Marcel Duchamp  

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino.

Na pariški umetniški sceni je Andre Cadere dobil vzdevek Romun, podobno kot so slikarja Dominica Theotokopoulosa v Toledu imenovali El Greco. Preprosto zato, ker je bil Grk in se je težko izgovarjalo njegovo ime. Poleg tega je Romun imel še en psevdonim - človek palica, ker se je večino svojega umetniškega življenja manifestiral z lesenimi "okroglimi palicami". Te so bile zložene in zmozničene v pobarvane palice, sestavljene iz valjev. Razpon palic je bil od majhnih pa vse do dvometrskih. Včasih so bile tudi večje, predvsem pa so bile različnih debelin. "Umetniške palice" so bile minimalistične skulpture in hkrati minimalistične vizualizacije, čeprav niso bile ne eno ne drugo. Bile so umetniški objekti, izdelani v izteku konceptualizma in minimalizma.

 

Razstave, na katere je Cadere vabil gledalce, niso bile nič drugega kot sprehajanje "okroglih palic" po pariških ulicah. "Okroglo palico" je preprosto performiral na svojih ramenih. Prenašal jo je po ulici tako, da je pri tem lovil poglede mimoidočih. Pomembno je imeti zavest o tem, da je Cadere poleg slučajnih gledalcev vabil svoje gledalce tudi z vabili. Sistematično jih je obveščal, kje bo sprehajal "okroglo palico". Na ta način ji je dodelil status ozaveščene umetnine in ne le slučajno ujetega pogleda. Čeprav sta bila zanj pomembna oba. Z "okroglimi palicami" je širil svojo fizično in duhovno prisotnost. 

 

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino. Meni je recimo predaval kot gostujoči profesor na akademiji filmar Werner Herzog. Študentom nam je scetoval, naj čimveč hodimo in pri tem mislimo na umetniške procese. Hojo je razumel v prvem koraku kot transcendenco - podobno kot grški filozofi. V drugem koraku pa kot srečevanje z ljudmi. Toda hoja, ki jo je izvajal Cadere, je imela povsem drug namen - imela je razstavno logiko. To jo je delalo posebno.

 

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi). 

 

Na začetku sedemdesetih let so se Parižani navadili na prisotnost človeka z barvno palico. Nisi bil meščan Pariza, če nisi vsaj enkrat videl Cadereja z njegovo umetnino. Palica je postala njegov priimek in ime - človek s palico. Istočasno pa je vedno bolj postajal ime in priimek - Andre Cadere.

 

Rojen je bil pred drugo svetovno vojno (1934) v Varšavi v romunski diplomatski družini. Že po nekaj letih se je družina zaradi diplomatskih dolžnosti preselila v Lizbono. Pred začetkom druge svetovne vojne se je dokončno vrnila v domačo Bukarešto. Po koncu vojne pa je zelo hitro padla v nemilost pri novi komunistični nomeklaturi. Več kot razumljivo je bilo, da je na umetniški akademiji socrealistična doktrina s svojo rigidnostjo pritiskala na mladega frajgajsta. Tako se je ta leta 1967 odločil emigrirati v Pariz - in to ravno v času, ko se je ta pripravljal na zadnjo utopično revolucijo. 

 

O minimalizmu Andreja Cadereja lahko govorimo le pogojno, o konceptualizmu pa brez zadržkov. Historični minimalizem, ki je nastajal v šestdesetih letih, večinoma ni operiral z barvami, ampak le z izrazom svoje materialnosti. Cadere pa se je manifestiral predvsem z barvami. Te so imele pri njem zelo pomembno vlogo.

 

Navkljub času hipijevske revolucije je bil za pariško skupnost le bizaren vzhodnoevropski ekscentrik. To je bila v tistem času posebna skupina umetnikov, ki jih je bila pariška panorama polna. Naj ponovim za Francoze neugodno dejstvo; Pariz se je v drugi polovici XX. stoletja še vedno obnašal tako, kot da je središče svetovne umetnosti, čeprav to že dolgo ni bil več. Prelom se je zgodil, ko ga je zapustil protokonceptualist Marcel Duchamp, ker ga pariška kritiška javnost v letih pred prvo svetovno vojno ni hotela ali ni zmogla razumeti. V celoti je zavrnila njegov izum "ready made". Ker Duchampove metode - vse, kar proglasim za umetniško delo, je umetniško delo! - niso znali povzeti, so začeli resno zaostajati v umetniškem razvoju. Pariz in Francozi so začeli počasi zgubljati primat središča. Ta se je preselil v New York, Duchamp pa je postal ameriški umetnik.

 

V letih od 1972 pa vse do njegove prerane smrti 1978 je Andre Cadere svoje "okrogle palice" razstavljal oziroma sprehajal mimo tisočih pogledov. Najprej v Parizu, kmalu zatem pa v New Yorku. Po Angliji, Nemčiji, Španiji in Italiji. Aleksander Flaker bi rekel, da je dosledno sledil nomadom lepote.

 

Njegova sistematično ponavljajoča oblika je utrjevala umetnikovo prisotnost. Svoje "okrogle palice" je poleg sprehajanja postavljal tudi v razstavnih prostorih, kamor je sam sebe povabil. Naj to povem še enkrat: umetnine je razstavljal v prostorih, kamor sploh ni bil povabljen. Njegove "okrogle palice" so parazitirale na razstavah takrat znamenitih, a danes že pozabljenih umetnikov. To je bila ena od njegovih inventivnih strategij razstavljanja "okroglih palic". Te so bile včasih, a redko tudi kuboidne oblike.

 

Ko pa so ga končno začeli vabiti na skupinske razstave, je vabila sicer sprejel, a je svojo "okroglo palico" razstavljal tako, da se je z njo sprehajal le na otvoritvi, kot bi se tudi sicer, če ne bi bil povabljen na razstavo. Dolgo časa je v kritiški skupnosti obstajala dilema, ali je njegova "okrogla palica" le performativni rekvizit, ali je umetniško delo v vsej svoji umetniški razsežnosti. Seveda je bil performativni segment njegove umetnosti izredno pomemben, a danes te dileme ni več: po njegovi smrti Caderejeve "okrogle palice" razumemo kot umetniško delo v vsej svoji celovitosti. Izkazujejo slojevitost in zahtevnost njegove umetniške biti. Performans pa je bil njegov stroj, ki ga je delal vidnega. Umetnost je stroj, ki iz nevidnega dela vidno. Nevidni emigrant je postajal vedno bolj viden.

 

Struktura radikalne volje: Osrednjega pomena je bilo njegovo vztrajnje v eni in isti formi, ki jo je s pomočjo matematičnih permutacij in sistematiziranih odločitev organiziral v "okroglo palico". Potrebno je imeti zavest, da je natančno sistematiziral barvna zaporedja 180 palic, kolikor jih je proizvedel v svojem življenju. Samo nekaj posameznikov je bilo posvečenih v logiko njegovega barvnega niza. Večini nam še danes ni znana. Sam sem videl nekaj skic za kodiranje barvnega niza, a brez konteksta.

 

Ključnega pomena je zanj to, da palica v svoji izdelavi ne vsebuje industrijske serialnosti, čeprav ima natančno barvno zapovedanost. S svojo umetnostjo je želel izpostaviti snovnost predmeta in njegovo aktivno vidnost.

 

Metastanje telesa Andreja Cadereja: Z njegovo smrtjo se je zgodila klasična prestavitev iz njegove telesne performativnosti v območje objektnosti. "Okrogla palica" je postala avtorjeva identiteta. Andre Cadere je proizvedel večne in trajne umetnine v obliki stoosemdeset "okroglih palic". Paradoksalno je le to, da jih danes srečujemo v galerijskih in muzejskih prostorih. Največkrat naslonjenih ob zid. Tako razstavljeno "okroglo palico" lahko vidite še nakaj dni v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi kustosa Tevža Logarja z naslovom Ko ste v dvomu, pojdite v muzej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
6
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.612
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.899
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.208
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.298
05/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 663
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 819
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 738
08/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.513
09/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 708
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581