Komentar

Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi).

09.05.2021 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andre Cadere   Romun   Pariz   Romunija   emigracija   Francija   umetnost   performans   Marcel Duchamp  

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino.

Na pariški umetniški sceni je Andre Cadere dobil vzdevek Romun, podobno kot so slikarja Dominica Theotokopoulosa v Toledu imenovali El Greco. Preprosto zato, ker je bil Grk in se je težko izgovarjalo njegovo ime. Poleg tega je Romun imel še en psevdonim - človek palica, ker se je večino svojega umetniškega življenja manifestiral z lesenimi "okroglimi palicami". Te so bile zložene in zmozničene v pobarvane palice, sestavljene iz valjev. Razpon palic je bil od majhnih pa vse do dvometrskih. Včasih so bile tudi večje, predvsem pa so bile različnih debelin. "Umetniške palice" so bile minimalistične skulpture in hkrati minimalistične vizualizacije, čeprav niso bile ne eno ne drugo. Bile so umetniški objekti, izdelani v izteku konceptualizma in minimalizma.

 

Razstave, na katere je Cadere vabil gledalce, niso bile nič drugega kot sprehajanje "okroglih palic" po pariških ulicah. "Okroglo palico" je preprosto performiral na svojih ramenih. Prenašal jo je po ulici tako, da je pri tem lovil poglede mimoidočih. Pomembno je imeti zavest o tem, da je Cadere poleg slučajnih gledalcev vabil svoje gledalce tudi z vabili. Sistematično jih je obveščal, kje bo sprehajal "okroglo palico". Na ta način ji je dodelil status ozaveščene umetnine in ne le slučajno ujetega pogleda. Čeprav sta bila zanj pomembna oba. Z "okroglimi palicami" je širil svojo fizično in duhovno prisotnost. 

 

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino. Meni je recimo predaval kot gostujoči profesor na akademiji filmar Werner Herzog. Študentom nam je scetoval, naj čimveč hodimo in pri tem mislimo na umetniške procese. Hojo je razumel v prvem koraku kot transcendenco - podobno kot grški filozofi. V drugem koraku pa kot srečevanje z ljudmi. Toda hoja, ki jo je izvajal Cadere, je imela povsem drug namen - imela je razstavno logiko. To jo je delalo posebno.

 

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi). 

 

Na začetku sedemdesetih let so se Parižani navadili na prisotnost človeka z barvno palico. Nisi bil meščan Pariza, če nisi vsaj enkrat videl Cadereja z njegovo umetnino. Palica je postala njegov priimek in ime - človek s palico. Istočasno pa je vedno bolj postajal ime in priimek - Andre Cadere.

 

Rojen je bil pred drugo svetovno vojno (1934) v Varšavi v romunski diplomatski družini. Že po nekaj letih se je družina zaradi diplomatskih dolžnosti preselila v Lizbono. Pred začetkom druge svetovne vojne se je dokončno vrnila v domačo Bukarešto. Po koncu vojne pa je zelo hitro padla v nemilost pri novi komunistični nomeklaturi. Več kot razumljivo je bilo, da je na umetniški akademiji socrealistična doktrina s svojo rigidnostjo pritiskala na mladega frajgajsta. Tako se je ta leta 1967 odločil emigrirati v Pariz - in to ravno v času, ko se je ta pripravljal na zadnjo utopično revolucijo. 

 

O minimalizmu Andreja Cadereja lahko govorimo le pogojno, o konceptualizmu pa brez zadržkov. Historični minimalizem, ki je nastajal v šestdesetih letih, večinoma ni operiral z barvami, ampak le z izrazom svoje materialnosti. Cadere pa se je manifestiral predvsem z barvami. Te so imele pri njem zelo pomembno vlogo.

 

Navkljub času hipijevske revolucije je bil za pariško skupnost le bizaren vzhodnoevropski ekscentrik. To je bila v tistem času posebna skupina umetnikov, ki jih je bila pariška panorama polna. Naj ponovim za Francoze neugodno dejstvo; Pariz se je v drugi polovici XX. stoletja še vedno obnašal tako, kot da je središče svetovne umetnosti, čeprav to že dolgo ni bil več. Prelom se je zgodil, ko ga je zapustil protokonceptualist Marcel Duchamp, ker ga pariška kritiška javnost v letih pred prvo svetovno vojno ni hotela ali ni zmogla razumeti. V celoti je zavrnila njegov izum "ready made". Ker Duchampove metode - vse, kar proglasim za umetniško delo, je umetniško delo! - niso znali povzeti, so začeli resno zaostajati v umetniškem razvoju. Pariz in Francozi so začeli počasi zgubljati primat središča. Ta se je preselil v New York, Duchamp pa je postal ameriški umetnik.

 

V letih od 1972 pa vse do njegove prerane smrti 1978 je Andre Cadere svoje "okrogle palice" razstavljal oziroma sprehajal mimo tisočih pogledov. Najprej v Parizu, kmalu zatem pa v New Yorku. Po Angliji, Nemčiji, Španiji in Italiji. Aleksander Flaker bi rekel, da je dosledno sledil nomadom lepote.

 

Njegova sistematično ponavljajoča oblika je utrjevala umetnikovo prisotnost. Svoje "okrogle palice" je poleg sprehajanja postavljal tudi v razstavnih prostorih, kamor je sam sebe povabil. Naj to povem še enkrat: umetnine je razstavljal v prostorih, kamor sploh ni bil povabljen. Njegove "okrogle palice" so parazitirale na razstavah takrat znamenitih, a danes že pozabljenih umetnikov. To je bila ena od njegovih inventivnih strategij razstavljanja "okroglih palic". Te so bile včasih, a redko tudi kuboidne oblike.

 

Ko pa so ga končno začeli vabiti na skupinske razstave, je vabila sicer sprejel, a je svojo "okroglo palico" razstavljal tako, da se je z njo sprehajal le na otvoritvi, kot bi se tudi sicer, če ne bi bil povabljen na razstavo. Dolgo časa je v kritiški skupnosti obstajala dilema, ali je njegova "okrogla palica" le performativni rekvizit, ali je umetniško delo v vsej svoji umetniški razsežnosti. Seveda je bil performativni segment njegove umetnosti izredno pomemben, a danes te dileme ni več: po njegovi smrti Caderejeve "okrogle palice" razumemo kot umetniško delo v vsej svoji celovitosti. Izkazujejo slojevitost in zahtevnost njegove umetniške biti. Performans pa je bil njegov stroj, ki ga je delal vidnega. Umetnost je stroj, ki iz nevidnega dela vidno. Nevidni emigrant je postajal vedno bolj viden.

 

Struktura radikalne volje: Osrednjega pomena je bilo njegovo vztrajnje v eni in isti formi, ki jo je s pomočjo matematičnih permutacij in sistematiziranih odločitev organiziral v "okroglo palico". Potrebno je imeti zavest, da je natančno sistematiziral barvna zaporedja 180 palic, kolikor jih je proizvedel v svojem življenju. Samo nekaj posameznikov je bilo posvečenih v logiko njegovega barvnega niza. Večini nam še danes ni znana. Sam sem videl nekaj skic za kodiranje barvnega niza, a brez konteksta.

 

Ključnega pomena je zanj to, da palica v svoji izdelavi ne vsebuje industrijske serialnosti, čeprav ima natančno barvno zapovedanost. S svojo umetnostjo je želel izpostaviti snovnost predmeta in njegovo aktivno vidnost.

 

Metastanje telesa Andreja Cadereja: Z njegovo smrtjo se je zgodila klasična prestavitev iz njegove telesne performativnosti v območje objektnosti. "Okrogla palica" je postala avtorjeva identiteta. Andre Cadere je proizvedel večne in trajne umetnine v obliki stoosemdeset "okroglih palic". Paradoksalno je le to, da jih danes srečujemo v galerijskih in muzejskih prostorih. Največkrat naslonjenih ob zid. Tako razstavljeno "okroglo palico" lahko vidite še nakaj dni v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi kustosa Tevža Logarja z naslovom Ko ste v dvomu, pojdite v muzej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
25
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.205
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.067
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820