Komentar

Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi).

09.05.2021 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andre Cadere   Romun   Pariz   Romunija   emigracija   Francija   umetnost   performans   Marcel Duchamp  

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino.

Na pariški umetniški sceni je Andre Cadere dobil vzdevek Romun, podobno kot so slikarja Dominica Theotokopoulosa v Toledu imenovali El Greco. Preprosto zato, ker je bil Grk in se je težko izgovarjalo njegovo ime. Poleg tega je Romun imel še en psevdonim - človek palica, ker se je večino svojega umetniškega življenja manifestiral z lesenimi "okroglimi palicami". Te so bile zložene in zmozničene v pobarvane palice, sestavljene iz valjev. Razpon palic je bil od majhnih pa vse do dvometrskih. Včasih so bile tudi večje, predvsem pa so bile različnih debelin. "Umetniške palice" so bile minimalistične skulpture in hkrati minimalistične vizualizacije, čeprav niso bile ne eno ne drugo. Bile so umetniški objekti, izdelani v izteku konceptualizma in minimalizma.

 

Razstave, na katere je Cadere vabil gledalce, niso bile nič drugega kot sprehajanje "okroglih palic" po pariških ulicah. "Okroglo palico" je preprosto performiral na svojih ramenih. Prenašal jo je po ulici tako, da je pri tem lovil poglede mimoidočih. Pomembno je imeti zavest o tem, da je Cadere poleg slučajnih gledalcev vabil svoje gledalce tudi z vabili. Sistematično jih je obveščal, kje bo sprehajal "okroglo palico". Na ta način ji je dodelil status ozaveščene umetnine in ne le slučajno ujetega pogleda. Čeprav sta bila zanj pomembna oba. Z "okroglimi palicami" je širil svojo fizično in duhovno prisotnost. 

 

Tradicija hoje, povezane z umetniškim delom, ima dolgo zgodovino. Meni je recimo predaval kot gostujoči profesor na akademiji filmar Werner Herzog. Študentom nam je scetoval, naj čimveč hodimo in pri tem mislimo na umetniške procese. Hojo je razumel v prvem koraku kot transcendenco - podobno kot grški filozofi. V drugem koraku pa kot srečevanje z ljudmi. Toda hoja, ki jo je izvajal Cadere, je imela povsem drug namen - imela je razstavno logiko. To jo je delalo posebno.

 

Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. Priseljenska pozicija mu je hitro izoblikovala njegovo javno držo, s svojo umetniško pozicijo je izražal institucionalni protest; izbirajo in interpretirajo namreč tisti, ki imajo oblast. Ravno institucionalno selektivno nasilje mu je izoblikovalo avtonomno in avtentično umetniško strategijo. S svojo umetnostjo je med drugim raziskoval meje zahodnega umetniškega in tržnega sistema. Svoje umetnine je prodajal na decimetre (hi, hi). 

 

Na začetku sedemdesetih let so se Parižani navadili na prisotnost človeka z barvno palico. Nisi bil meščan Pariza, če nisi vsaj enkrat videl Cadereja z njegovo umetnino. Palica je postala njegov priimek in ime - človek s palico. Istočasno pa je vedno bolj postajal ime in priimek - Andre Cadere.

 

Rojen je bil pred drugo svetovno vojno (1934) v Varšavi v romunski diplomatski družini. Že po nekaj letih se je družina zaradi diplomatskih dolžnosti preselila v Lizbono. Pred začetkom druge svetovne vojne se je dokončno vrnila v domačo Bukarešto. Po koncu vojne pa je zelo hitro padla v nemilost pri novi komunistični nomeklaturi. Več kot razumljivo je bilo, da je na umetniški akademiji socrealistična doktrina s svojo rigidnostjo pritiskala na mladega frajgajsta. Tako se je ta leta 1967 odločil emigrirati v Pariz - in to ravno v času, ko se je ta pripravljal na zadnjo utopično revolucijo. 

 

O minimalizmu Andreja Cadereja lahko govorimo le pogojno, o konceptualizmu pa brez zadržkov. Historični minimalizem, ki je nastajal v šestdesetih letih, večinoma ni operiral z barvami, ampak le z izrazom svoje materialnosti. Cadere pa se je manifestiral predvsem z barvami. Te so imele pri njem zelo pomembno vlogo.

 

Navkljub času hipijevske revolucije je bil za pariško skupnost le bizaren vzhodnoevropski ekscentrik. To je bila v tistem času posebna skupina umetnikov, ki jih je bila pariška panorama polna. Naj ponovim za Francoze neugodno dejstvo; Pariz se je v drugi polovici XX. stoletja še vedno obnašal tako, kot da je središče svetovne umetnosti, čeprav to že dolgo ni bil več. Prelom se je zgodil, ko ga je zapustil protokonceptualist Marcel Duchamp, ker ga pariška kritiška javnost v letih pred prvo svetovno vojno ni hotela ali ni zmogla razumeti. V celoti je zavrnila njegov izum "ready made". Ker Duchampove metode - vse, kar proglasim za umetniško delo, je umetniško delo! - niso znali povzeti, so začeli resno zaostajati v umetniškem razvoju. Pariz in Francozi so začeli počasi zgubljati primat središča. Ta se je preselil v New York, Duchamp pa je postal ameriški umetnik.

 

V letih od 1972 pa vse do njegove prerane smrti 1978 je Andre Cadere svoje "okrogle palice" razstavljal oziroma sprehajal mimo tisočih pogledov. Najprej v Parizu, kmalu zatem pa v New Yorku. Po Angliji, Nemčiji, Španiji in Italiji. Aleksander Flaker bi rekel, da je dosledno sledil nomadom lepote.

 

Njegova sistematično ponavljajoča oblika je utrjevala umetnikovo prisotnost. Svoje "okrogle palice" je poleg sprehajanja postavljal tudi v razstavnih prostorih, kamor je sam sebe povabil. Naj to povem še enkrat: umetnine je razstavljal v prostorih, kamor sploh ni bil povabljen. Njegove "okrogle palice" so parazitirale na razstavah takrat znamenitih, a danes že pozabljenih umetnikov. To je bila ena od njegovih inventivnih strategij razstavljanja "okroglih palic". Te so bile včasih, a redko tudi kuboidne oblike.

 

Ko pa so ga končno začeli vabiti na skupinske razstave, je vabila sicer sprejel, a je svojo "okroglo palico" razstavljal tako, da se je z njo sprehajal le na otvoritvi, kot bi se tudi sicer, če ne bi bil povabljen na razstavo. Dolgo časa je v kritiški skupnosti obstajala dilema, ali je njegova "okrogla palica" le performativni rekvizit, ali je umetniško delo v vsej svoji umetniški razsežnosti. Seveda je bil performativni segment njegove umetnosti izredno pomemben, a danes te dileme ni več: po njegovi smrti Caderejeve "okrogle palice" razumemo kot umetniško delo v vsej svoji celovitosti. Izkazujejo slojevitost in zahtevnost njegove umetniške biti. Performans pa je bil njegov stroj, ki ga je delal vidnega. Umetnost je stroj, ki iz nevidnega dela vidno. Nevidni emigrant je postajal vedno bolj viden.

 

Struktura radikalne volje: Osrednjega pomena je bilo njegovo vztrajnje v eni in isti formi, ki jo je s pomočjo matematičnih permutacij in sistematiziranih odločitev organiziral v "okroglo palico". Potrebno je imeti zavest, da je natančno sistematiziral barvna zaporedja 180 palic, kolikor jih je proizvedel v svojem življenju. Samo nekaj posameznikov je bilo posvečenih v logiko njegovega barvnega niza. Večini nam še danes ni znana. Sam sem videl nekaj skic za kodiranje barvnega niza, a brez konteksta.

 

Ključnega pomena je zanj to, da palica v svoji izdelavi ne vsebuje industrijske serialnosti, čeprav ima natančno barvno zapovedanost. S svojo umetnostjo je želel izpostaviti snovnost predmeta in njegovo aktivno vidnost.

 

Metastanje telesa Andreja Cadereja: Z njegovo smrtjo se je zgodila klasična prestavitev iz njegove telesne performativnosti v območje objektnosti. "Okrogla palica" je postala avtorjeva identiteta. Andre Cadere je proizvedel večne in trajne umetnine v obliki stoosemdeset "okroglih palic". Paradoksalno je le to, da jih danes srečujemo v galerijskih in muzejskih prostorih. Največkrat naslonjenih ob zid. Tako razstavljeno "okroglo palico" lahko vidite še nakaj dni v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi kustosa Tevža Logarja z naslovom Ko ste v dvomu, pojdite v muzej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
14
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.746
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.230
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.378
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.230
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.015
06/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.984
07/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 866
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 909
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 523
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.129