Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila priporočila glede uporabe prirejenih obraznih mask za posamezen inštrument. NIJZ si teh pripročili seveda ni izmislil. Glasbeniki so se v svetovnem merilu že na začetku epidemije spraševali, kako lahko varneje igrajo na posamezne inštrumente. Tako kot so igrali pred epidemijo, namreč danes ni več sprejemljivo, kar so predvsem pihalci in trobilci že zelo zgodaj spoznali. Okuženi instumentalist lahko z igranjem na inštrument nehote okuži zrak okoli sebe z virusom, ki se skriva v drobnih kapljicah in v aerosolu ter tako okuži ostale v orkestru, pa tudi poslušalce oziroma gledalce v dvorani.
Slovenska družba se po dolgem času − ko je bila pod velikim pritiskom epidemije − počasi odpira. Po dolgotrajnem naporu celotne družbe, da obvlada okužbo s Covid-19, je prišel čas, da se posamezna področja, ki zaradi prisotnosti virusa v okolju niso mogla v polnosti delovati, sprostijo. Da bi lažje obvladovali tveganje okužb z virusom, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za številna področja pripravil posebej prilagojena priporočila za zmanjšanje tveganj za prenos okužb. Med drugimi je NIJZ pripravil tudi posebna priporočila za glasbenike, ki so požela veliko pozornosti in zanimanje javnosti − precej večjo, kot so jih običajno deležna priporočila NIJZ.
Priporočila so bila zelo celovita in so vključevala številne ukrepe, ki bi v idealnih razmerah v največji možni meri zmanjšala tveganja za okužbo z virusom. Med drugim je bilo v dokumentu tudi navedeno, da naj glasbeniki uporabljajo prirejene obrazne maske za posamezen inštrument. Navedeno je bilo, da naj npr. glasbeniki za zmanjšanje tveganja za prenos virusa med igranjem na inštrument nosijo prilagojeno masko, ki ima glede na posamezni inštrument oblikovano posebno zarezo na maski.
Mnenja so bila različna in na družbnih medijih se je razvila (predvsem posmehljiva) debata na to temo, kjer so seveda obtoževali nosilca priporočil (torej NIJZ), pri tem pa povsem spregledali serijo navedenih virov, iz katerih je NIJZ črpal podatke in se nanje skliceval. Kot primer zasmehovanja naj priložim dva taka zapisa iz množice podobnih (izbor je povsem naključen):
"Da gre za dokaj nesmiselno navodilo, poudarjajo tudi številni posamezniki pod omenjeno objavo. Tako je ena izmed uporabnic zapisala 'saj ni res, pa je, ne vem ali bi se smejala ali jokala', medtem ko nekateri navodilo označujejo tudi za pravljico in absurdno."
(Sobotainfo.com, 29. april 2021).
"Številni glasbeniki so po prebiranju ostali odprtih ust, marsikomu pa priporočila zvenijo bolj kot šala in ne kot navodila strokovne institucije, pristojne za podajanje navodil v času epidemije."
(24ur.com, 29. april 2021)
Seveda si NIJZ takih navodil ni kar izmislil. NIJZ je sledil predvsem strokovnim objavam, žal pa različni pisci komentarjev očitno niso imeli časa, da bi tudi oni te članke prebrali in so zato nasedli mnenju posameznikov in vsesplošnemu (za)čudenju.
Glasbeniki so se v svetovnem merilu, že na začetku epidemije, ko so se jim zaprle glasbene šole, spraševali, kako lahko varneje igrajo na posamezne inštrumente. Tako kot so igrali pred epidemijo, namreč ni bilo več sprejemljivo, kar so predvsem pihalci in trobilci že zelo zgodaj spoznali. Okuženi instumentalist lahko z igranjem na inštrument nenamensko okuži zrak okoli sebe z virusom, ki se skriva v drobnih kapljicah in v aerosolu ter tako okuži ostale v orkestru kot tudi poslušalce in gledalce.
Znano je, da smo kužni že prej preden dobimo prve klinične znake. Pogosta posledica po prebolelem Covid-19 je lahko tudi okvara glasu, ki je lahko dolgotrajna in ravno pevce lahko okvara glasilk najbolj prizadene. Posledično se je postavilo temeljno vprašanje, kako čim bolj zmanjšati tveganje za okužbo ter kako in na kakšen način prilagoditi igranje inštrumentov na način, da bo čim manj ogrožena okolica in tudi posameznik.
Pri igranju instrumentov in tudi petju obstaja tveganje za prenos virusa z aersolom in kapljicami. To tveganje se da bistveno zmanjšati s številnimi ukrepi, kot je nošnja prilagojenih mask, s pokrovi za instrumente, pregrinjalom za instrumente, z zmanjševanjem zasedb, nastopanjem zunaj ali v dobro prezračenih prostorih, skrajševanjem vaj, z doslednim upoštevanjem ustrezne medsebojne razdalje in rednim čiščenjem instrumentov in prostorov ter pohištva.
V raziskavah so ugotovili, da je širjenje aerosola v okolico med igranjem inštrumenta odvisno tako od vrste inštrumenta kot tudi od načina igranja in seveda tudi od zaščitne maske. Problem, kako igrati in imeti hkrati tudi masko, so strokovnjaki rešili s posebej prirejenimi maskami. Te so dostopne tudi že v spletnih trgovinah. Maska ščiti tako nos kot usta posameznika in preprečuje širjenja kapljic in aerosola v okolje. Maska je tudi prilagojena za posamezni inštrument.
V nekaterih glasbenih šolah so tako prirejene maske za posamezni inštrument obvezen pripomoček na vajah in na koncertih, obstajajo pa tudi ustrezna pokrivala za pihala in trobila, ki preprečujejo neoviran pretok zraka iz inštrumenta v okolje.
Ko je NIJZ izdal strokovna priporočila, je sledil že dobro utečenim zaščitnim ukrepom v nekaterih delih sveta, med katere prav gotovo sodijo tudi Združene države Amerike. Ob tem smo v Sloveniji naleteli na nerazumljiv odpor do zaščitnih mask izvajalcev glasbene aktivnosti. Zaradi zaščite glasbenikov in tudi poslušalcev je nujno potrebno tudi na področju glasbene vzgoje in produkcije upoštevati najsodobnejša spoznanja, ki zmanjšajo tveganje za prenos virusa. Nošnja posebej oblikovanih mask pomembno ščiti tudi obiskovalce glasbenih prireditev.
Na NIJZ se bomo še naprej prizadevali, da bodo naši glasbeniki ustrezno zaščiteni pred okužbo z virusom in da bodo zmanjšali možnost, da bi okužili druge člane orkestra ter obiskovalce koncertov in glasbenih prireditev, na minimum. Pri tem pričakujemo pomoč strokovnih glasbenih združenj. Ustrezna zaščita pa je pomembna tudi v glasbenem izobraževalnem procesu. Pričakujemo, da bo strokovna javnost ponovno proučila ugodnosti nošnje posebej prirejene maske pri igranju na posamezne inštrumente in da se bo tovrstna zaščita čimprej uveljavila tudi v slovenskem prostoru.
Seveda pa je na koncu tega zapisa potrebno povedati, da je najboljša zaščita v tem trenutku cepljenje in zato jih vabimo − tako glasbenike kot obiskovalce glasbenih prireditev −, da se čim prej cepijo, na ta način pa zaščitijo najprej sebe in tudi vse glasbenike, s katerimi soustvarjajo glasbo, ter njihove poslušalce in svoje bližnje, s katerimi preživljajo skupaj lepe trenutke.
Milan Krek je direktor NIJZ.