Rada imam lekarne. Bela sterilnost mi neskončno diši. Radovedna sem kot slavni, zdaj žal že pokojni nevrolog Oliver Sacks, ki je vse, kar je predpisal pacientom, prej poskusil tudi sam - da je na lastni koži spoznal učinek. Znanje je vešče in hkrati poljudno zapisoval, zato so njegove knjige dragoceno branje, ne samo učno, ampak nekatere tudi leposlovno. Priporočam. Še posebej hordi nasprotnikov cepljenja. Morda pa koga doleti razsvetljenje, da je farmacija - ki kuje vrtoglave dobičke -, v osnovi tukaj zato, da nas zdravi, ne pa zato, da bi nas ubijala (v kolikor je ne zlorabljamo).

O cepljenju proti virusu korone kroži veliko teorij in ena je bolj zarotniška od druge. Najljubša mi je trditev, kako cepivo vsebuje razpršene nanodelce, ki se v telesu sestavijo v čip, ta pa človeka nadzoruje in iz njega napravi sužnja svetovnih elit. Imen elit zarotniki ne vedo povedati, a kot največji hudobec se ves čas omenja Bill Gates, soustanovitelj Microsofta, ki se je natolcevanj že toliko naposlušal, da sedaj tudi sam zbija šale na svoj račun.

Pisatelj David Icke bi hitro dodal, da so elite v resnici v človeške podobe zamaskirani reptili iz vesolja, ki se prehranjujejo s krvjo nedolžnih otrok. Res je, da otroci tudi v Evropski uniji množično izginjajo in njihove usode ostajajo neznanka. Za Ickove vernike je to že kredibilen dokaz teorije o reptilih iz vesolja, med katere naj bi sodila tudi angleška kraljeva družina ter vrsta političnih obrazov, recimo Hillary Clinton. Kdo ve, kakšno diagnozo bi Sacks postavil Icku. In morda mu jo tudi je, a kljub brskanju nisem našla ničesar o tem.

Tako kot obstajajo množice, ki verjamejo v reptile iz vesolja, obstajajo tudi množice, ki se oklepajo trditev, da cepiva povzročajo avtizem. V zadnjem letu, odkar se mediji ukvarjajo s korono, je avtizem izginil, kakor da bi bil ozdravljen, kot takšnemu pa več ni vredno namenjati pozornosti. Tudi ošpicam več ne namenjamo pozornosti, saj smo jih pred leti izkoreninili in postanejo aktualne le, če se ponovno pojavijo. Žal se pojavljajo vse pogosteje, saj precepljenost v Sloveniji in na celem Zahodu pada, ker teorije o domnevni škodi, ki naj bi jo povzročala cepiva, postajajo čedalje večje. Ljudje si preprosto ne dajo dopovedati, da je avtizem obstajal že pred desetletji, a takrat starši nenavadnemu obnašanju otrok niso dajali toliko pozornosti, ker so bili okupirani z življenjsko nevarnimi boleznimi, kot so ravno ošpice.

Čeprav smo ga podcenjevali in se celo šalili, se je izkazalo, da je tudi virus korone življenjsko nevaren. Ker sem cepljena proti vsemu, mi je samoumevno tudi cepljenje proti koroni. A noč po cepljenju je bila vse prej kot prijetna. Stisnila me je vročina. Čeprav sem pod debelo odejo drgetala kot puding iz želeja. Vse me je bolelo in simptomi so bili podobni gripici. Ne veliki in nevarni gripi, ampak majhni nesramni gripici. Ta zoprnica, ki sem jo uspešno blažila z Lekofusinom, je trajala slabih pet dni, nato pa je izzvenela. Sedaj je tam, kjer so mi v roko zapičili iglo, samo še malo otrdelo in občasno zasrbi.

Nekdo na Facebooku mi je čisto resno pisal, naj prislonim kaj kovinskega, češ da se bo prijelo name, ker naj bi bila roka po cepljenju magnetizirana. Malo me je sram priznati, ampak včasih sem mičkeno vraževerna. Recimo, verjamem v kitajsko navado, da nikoli ne smeš odpreti dežnika v stanovanju, ker te potem čaka nesreča. Verjamem v Božička, Dedka Mraza, vile, škrate, zmaje, angele in demone, čarovnice in delovanje ouija plošče. Iz radovednosti sem torej na roko prislonila nekaj kovinskih predmetov od jedilnega pribora do pralnega stroja, a se me nobena reč ni hotela oprijeti. Hm, da ni z mojim čipom kaj narobe? A o tem drugič. Zdaj se moram posloviti. Sorry, Bill kliče ...