Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi

Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo poglabljajo. Empirične raziskave kažejo, da je predvsem v liberalnejših državah pretežni del dodatno ustvarjenega bogastva v zadnjih desetletjih pristal v rokah ozkega kroga ljudi, večina prebivalstva pa pri tej rasti ni sodelovala. Podobni trendi so prisotni tudi v Sloveniji, čeprav pa bistveno manj izraziti, saj smo tako pa dohodkovni kot premoženjski neenakosti na samem vrhu teh lestvic v svetu oziroma imamo najnižje stopnje neenakosti.

 

13.05.2021 05:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   Slovenija   premoženje   plače   bogastvo   zaposleni   evti   finančne naložbe   kapital   davki

V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe.

Seveda imamo tudi zagovornike večjih razlik v dohodkih, ker so te razlike pač odraz različnih sposobnosti ljudi ter tudi stimulacija in nagrada za večjo sposobnost, prizadevnost, uspešnost - kar zagotovo ni sporno. Vseeno pa ob tem zelo težko zasledimo kakšno razmišljanje, ki takšne posebno enormno visoke razlike zagovarja. Zakaj se torej v svetu (in doma) srečujemo s situacijo, da ni nikogar, ki bi trdil, da so te velike razlike upravičene in nujne, na drugi pa so iz leta v leto višje? Gre res samo za tako močan "podtalni lobi" kapitala, ki takšno politiko zagovarja in jo tudi vodi in kateremu se uradne politike ne morejo upreti (in z njim po tihem sodelujejo)?

 

Nedvomno takšnim trendom v svetu botruje tudi moč kapitala, ki zagovarja in uveljavlja tezo, kako je za razvoj, za nova vlaganja nujna nizka obdavčitev kapitala in visokih prejemkov, čeprav na drugi strani empirični podatki kažejo, da se v zadnjih desetletjih kljub znižanju davčnih obremenitev stopnje gospodarske rasti konstantno znižujejo. Enako velja tudi glede pritiska na plačilo dela, kjer neorganiziranost delavske strani slabi njeno pogajalsko moč in krepi obseg delitve ustvarjene vrednosti v korist kapitala.

 

Ti trendi so v Sloveniji sicer precej manj izraziti, seveda pa se jim tudi ne moremo izogniti tako zaradi vpetosti v svetovni trg, pa tudi zaradi opisanih značilnosti delovanja ekonomije (kapitalizma). Poglejmo torej ta del še nekoliko podrobneje. Zanima nas, kako se potem opisana delitev ustvarjene vrednosti, za katero smo ugotovili, da bistveno drugačna niti ne bi mogla biti, odraža v povečevanju razlik v premoženju ljudi.

 

 

Kako nastaja presežno premoženje

 

V letu 2019 so zaposleni v Sloveniji na osnovi dela dobili okoli 13 milijard evrov neto dohodkov, donosov iz premoženja slovenskih lastnikov pa bi bilo v povprečju okoli 2 milijardi. Skupaj torej 15 milijard evrov k čemur bi lahko prišteli še 4 milijarde evrov izplačanih pokojnin. Donos na kapital za razliko od plačila dela dokaj niha, zato upoštevamo dolgoletni povprečni donos (v 2019 je bil sicer višji). Pri tem je pomembno upoštevati, da gre pri donosu na kapital pretežno za povečevanje premoženja (dobički, ki se odražajo povečanje vrednosti naložb, vrednosti premoženja lastnikov), medtem ko je čistih izplačil (dividend) bistveno manj, v povprečju kaka desetina.

 

Navedene skupne dohodke iz dela in kapitala smo poskušali razdeliti po posameznikih. Zgornjih tisoč lastnikov premoženja ima prihodke predvsem iz naslova povečevanja tega premoženja in dividend in to je tudi skupina z najvišjimi prihodki, ki precej presegajo tudi najvišje dohodke iz dela. Nato pa sledijo osebe z najvišjimi prejemki iz naslova dela, katerim pa smo dodali tudi sorazmerni del dohodkov iz premoženja (upoštevali smo realno predpostavko, da imajo bolje plačani posamezniki tudi več naložb v podjetniškem sektorju). Te ocene so sicer res okvirne (javno dostopnih podatkov ni na voljo), a zadoščajo za namen te analize.

 

Na spodnji sliki so torej prikazani povprečni mesečni neto dohodki po posameznikih razdeljenih v skupine, kot izhaja iz poročila o dohodnini plus tisoč največjih lastnikov naložb (ostali so zajeti med zaposlenimi). Modri del so dohodki iz dela, rdeči pa od kapitala, kjer najvišji dohodki na sliki niti niso razvidni. Pomembna pa je prekinjena črta, ki kaže neko oceno tistega dela dohodka, ki ga ljudje namenjajo ali porabijo za tekočo potrošnjo. Prejemki nad tem zneskom pa so finančni presežki, ki jih prejemniki dohodkov namenjajo za rezerve in/ali naložbe. Pretežno so to dohodki iz kapitala, sredstva, ki niti niso izplačana, temveč ostajajo v podjetjih in predstavljajo povečano vrednost premoženja. Deloma pa seveda tudi presežni dohodki nekaj tisoč najbolje plačanih posameznikov (modri del na prekinjeno črto), ki zaslužijo več kot porabijo in viške prav tako usmerjajo v naložbe.

 

 

 

 

Kaj te številke pomenijo? V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe. Govorimo seveda o povprečju, kjer posamezniki lahko trošijo več, a veliko je takšnih, ki potrošijo za tekoče potrebe manj in vse to se kopiči kot finančno premoženje, finančne rezerve. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da pretežni del presežnih dohodkov izvira iz kapitala, ki niti ni izplačan, temveč pomeni samo povečano vrednost premoženja, naložbe posameznega podjetnika. Če nekomu vrednost desetmilijonske naložbe v letu dni poraste za milijon, to seveda ni nek priliv (razen, kar si izplača ali proda), niti evidentiran dohodek - seveda pa se je njegovo premoženje za toliko povečalo in predstavlja tudi osnovo za novo rast.

 

V tem, v navedenih razlikah med potrošnjo in nastajanjem finančnih presežkov, je pravzaprav ključ generiranja neenakosti. Večina prebivalstva porabi približno toliko, kot zasluži - in na dolgi rok kakšnih večjih presežkov iz svojih dohodkov ne more niti ustvariti. Seveda nekateri varčujejo za potrebe večjih nakupov, za starost, a do pomembnejših presežkov ne prihaja. Posamezniki sicer lahko zaslužijo tudi dva ali trikrat več kot drugi, a praviloma to tudi potrošijo za bolj udobno življenje. Na drugem koncu pa imamo nekaj tisoč (deset, dvajset tisoč - odvisno, kje postavimo mejo) posameznikov, ki so na pred tem opisane načine prišli do večjih obsegov premoženja. Njihovi dohodki močno presegajo njihove tekoče potrebe in generirajo novo presežno premoženje, ki bo zopet ustvarjalo dodatne (presežne) dohodke in tako naprej.

 

 

Meja so trije tisočaki netto mesečno

 

Dejstvo je, da se dohodki pretežnega dela prebivalstva gibljejo v okvirih med tisoč in tri tisoč evrov neto mesečno in večji del razlik med kvaliteto življenja gledano samo s finančnega vidika izvira iz teh razmerij. Seveda imamo tudi nekaj tisoč oseb, kjer so dohodki pomembneje višji, kjer se kupujejo tudi dražji avtomobili, gradijo luksuzne hiše ali jahte, a pretežni del večine dohodkov najpremožnejših izvira iz povečevanja premoženja njihovih naložb in tam tudi ostaja. Nekdo, ki se mu premoženje v podjetju na leto poveča za milijon, dva ali več, tam tudi ostaja in to je generator nove rasti premoženja in seveda tudi njegove koncentracije. Visoki dohodki, enormni za običajnega človeka, v pretežni meri predstavljajo povečevanje premoženja tega ozkega kroga ljudi, ki teh dohodkov tudi za svoj bolj ali manj razkošni stil življenja niti ne potrebujejo.

 

Ker večine teh najvišjih dohodkov (predvsem iz porasta vrednosti premoženja) imetniki premoženja niti ne potrebujejo za tekoče življenje, se to premoženje samo še dodatno povečuje, prinaša nove dohodke, dodatno povečuje premoženje tega kroga in neenakost med ljudmi. In proces koncentracije premoženja se z leti in desetletji samo še povečuje. Tudi z vstopanjem novih podjetnikov, ki včasih dobesedno iz nič ustvarijo ogromna premoženja.

 

To je proces, ki teče kljub nasprotovanju večine ljudi - lahko rečemo skoraj vseh. V liberalnejših državah še bolj drastično, deloma tudi zaradi zgodovine (dedovanja), v manj razvitih državah pa dodatno zaradi večjega izkoriščanja ljudi, spornih praks in korupcije. Kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, so se te razlike v premoženju močno povečale tudi v Sloveniji, čeprav verjetno skoraj najmanj med vsemi državami. 

 

To je torej stanje, s katerim se srečujemo danes povsod in verjetno ni odveč vprašanje - ali bi bilo lahko tudi drugače? Kakšne so možnosti za drugačno delitev ustvarjenega, za drugačna razmerja med ljudmi, kadar imamo v mislih premoženje? Nekaj razmislekov o tem bo predstavljeno v naslednjem nadaljevanju prihodnji teden ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 974
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.625
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579