Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi

Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo poglabljajo. Empirične raziskave kažejo, da je predvsem v liberalnejših državah pretežni del dodatno ustvarjenega bogastva v zadnjih desetletjih pristal v rokah ozkega kroga ljudi, večina prebivalstva pa pri tej rasti ni sodelovala. Podobni trendi so prisotni tudi v Sloveniji, čeprav pa bistveno manj izraziti, saj smo tako pa dohodkovni kot premoženjski neenakosti na samem vrhu teh lestvic v svetu oziroma imamo najnižje stopnje neenakosti.

 

13.05.2021 05:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   Slovenija   premoženje   plače   bogastvo   zaposleni   evti   finančne naložbe   kapital   davki

V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe.

Seveda imamo tudi zagovornike večjih razlik v dohodkih, ker so te razlike pač odraz različnih sposobnosti ljudi ter tudi stimulacija in nagrada za večjo sposobnost, prizadevnost, uspešnost - kar zagotovo ni sporno. Vseeno pa ob tem zelo težko zasledimo kakšno razmišljanje, ki takšne posebno enormno visoke razlike zagovarja. Zakaj se torej v svetu (in doma) srečujemo s situacijo, da ni nikogar, ki bi trdil, da so te velike razlike upravičene in nujne, na drugi pa so iz leta v leto višje? Gre res samo za tako močan "podtalni lobi" kapitala, ki takšno politiko zagovarja in jo tudi vodi in kateremu se uradne politike ne morejo upreti (in z njim po tihem sodelujejo)?

 

Nedvomno takšnim trendom v svetu botruje tudi moč kapitala, ki zagovarja in uveljavlja tezo, kako je za razvoj, za nova vlaganja nujna nizka obdavčitev kapitala in visokih prejemkov, čeprav na drugi strani empirični podatki kažejo, da se v zadnjih desetletjih kljub znižanju davčnih obremenitev stopnje gospodarske rasti konstantno znižujejo. Enako velja tudi glede pritiska na plačilo dela, kjer neorganiziranost delavske strani slabi njeno pogajalsko moč in krepi obseg delitve ustvarjene vrednosti v korist kapitala.

 

Ti trendi so v Sloveniji sicer precej manj izraziti, seveda pa se jim tudi ne moremo izogniti tako zaradi vpetosti v svetovni trg, pa tudi zaradi opisanih značilnosti delovanja ekonomije (kapitalizma). Poglejmo torej ta del še nekoliko podrobneje. Zanima nas, kako se potem opisana delitev ustvarjene vrednosti, za katero smo ugotovili, da bistveno drugačna niti ne bi mogla biti, odraža v povečevanju razlik v premoženju ljudi.

 

 

Kako nastaja presežno premoženje

 

V letu 2019 so zaposleni v Sloveniji na osnovi dela dobili okoli 13 milijard evrov neto dohodkov, donosov iz premoženja slovenskih lastnikov pa bi bilo v povprečju okoli 2 milijardi. Skupaj torej 15 milijard evrov k čemur bi lahko prišteli še 4 milijarde evrov izplačanih pokojnin. Donos na kapital za razliko od plačila dela dokaj niha, zato upoštevamo dolgoletni povprečni donos (v 2019 je bil sicer višji). Pri tem je pomembno upoštevati, da gre pri donosu na kapital pretežno za povečevanje premoženja (dobički, ki se odražajo povečanje vrednosti naložb, vrednosti premoženja lastnikov), medtem ko je čistih izplačil (dividend) bistveno manj, v povprečju kaka desetina.

 

Navedene skupne dohodke iz dela in kapitala smo poskušali razdeliti po posameznikih. Zgornjih tisoč lastnikov premoženja ima prihodke predvsem iz naslova povečevanja tega premoženja in dividend in to je tudi skupina z najvišjimi prihodki, ki precej presegajo tudi najvišje dohodke iz dela. Nato pa sledijo osebe z najvišjimi prejemki iz naslova dela, katerim pa smo dodali tudi sorazmerni del dohodkov iz premoženja (upoštevali smo realno predpostavko, da imajo bolje plačani posamezniki tudi več naložb v podjetniškem sektorju). Te ocene so sicer res okvirne (javno dostopnih podatkov ni na voljo), a zadoščajo za namen te analize.

 

Na spodnji sliki so torej prikazani povprečni mesečni neto dohodki po posameznikih razdeljenih v skupine, kot izhaja iz poročila o dohodnini plus tisoč največjih lastnikov naložb (ostali so zajeti med zaposlenimi). Modri del so dohodki iz dela, rdeči pa od kapitala, kjer najvišji dohodki na sliki niti niso razvidni. Pomembna pa je prekinjena črta, ki kaže neko oceno tistega dela dohodka, ki ga ljudje namenjajo ali porabijo za tekočo potrošnjo. Prejemki nad tem zneskom pa so finančni presežki, ki jih prejemniki dohodkov namenjajo za rezerve in/ali naložbe. Pretežno so to dohodki iz kapitala, sredstva, ki niti niso izplačana, temveč ostajajo v podjetjih in predstavljajo povečano vrednost premoženja. Deloma pa seveda tudi presežni dohodki nekaj tisoč najbolje plačanih posameznikov (modri del na prekinjeno črto), ki zaslužijo več kot porabijo in viške prav tako usmerjajo v naložbe.

 

 

 

 

Kaj te številke pomenijo? V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe. Govorimo seveda o povprečju, kjer posamezniki lahko trošijo več, a veliko je takšnih, ki potrošijo za tekoče potrebe manj in vse to se kopiči kot finančno premoženje, finančne rezerve. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da pretežni del presežnih dohodkov izvira iz kapitala, ki niti ni izplačan, temveč pomeni samo povečano vrednost premoženja, naložbe posameznega podjetnika. Če nekomu vrednost desetmilijonske naložbe v letu dni poraste za milijon, to seveda ni nek priliv (razen, kar si izplača ali proda), niti evidentiran dohodek - seveda pa se je njegovo premoženje za toliko povečalo in predstavlja tudi osnovo za novo rast.

 

V tem, v navedenih razlikah med potrošnjo in nastajanjem finančnih presežkov, je pravzaprav ključ generiranja neenakosti. Večina prebivalstva porabi približno toliko, kot zasluži - in na dolgi rok kakšnih večjih presežkov iz svojih dohodkov ne more niti ustvariti. Seveda nekateri varčujejo za potrebe večjih nakupov, za starost, a do pomembnejših presežkov ne prihaja. Posamezniki sicer lahko zaslužijo tudi dva ali trikrat več kot drugi, a praviloma to tudi potrošijo za bolj udobno življenje. Na drugem koncu pa imamo nekaj tisoč (deset, dvajset tisoč - odvisno, kje postavimo mejo) posameznikov, ki so na pred tem opisane načine prišli do večjih obsegov premoženja. Njihovi dohodki močno presegajo njihove tekoče potrebe in generirajo novo presežno premoženje, ki bo zopet ustvarjalo dodatne (presežne) dohodke in tako naprej.

 

 

Meja so trije tisočaki netto mesečno

 

Dejstvo je, da se dohodki pretežnega dela prebivalstva gibljejo v okvirih med tisoč in tri tisoč evrov neto mesečno in večji del razlik med kvaliteto življenja gledano samo s finančnega vidika izvira iz teh razmerij. Seveda imamo tudi nekaj tisoč oseb, kjer so dohodki pomembneje višji, kjer se kupujejo tudi dražji avtomobili, gradijo luksuzne hiše ali jahte, a pretežni del večine dohodkov najpremožnejših izvira iz povečevanja premoženja njihovih naložb in tam tudi ostaja. Nekdo, ki se mu premoženje v podjetju na leto poveča za milijon, dva ali več, tam tudi ostaja in to je generator nove rasti premoženja in seveda tudi njegove koncentracije. Visoki dohodki, enormni za običajnega človeka, v pretežni meri predstavljajo povečevanje premoženja tega ozkega kroga ljudi, ki teh dohodkov tudi za svoj bolj ali manj razkošni stil življenja niti ne potrebujejo.

 

Ker večine teh najvišjih dohodkov (predvsem iz porasta vrednosti premoženja) imetniki premoženja niti ne potrebujejo za tekoče življenje, se to premoženje samo še dodatno povečuje, prinaša nove dohodke, dodatno povečuje premoženje tega kroga in neenakost med ljudmi. In proces koncentracije premoženja se z leti in desetletji samo še povečuje. Tudi z vstopanjem novih podjetnikov, ki včasih dobesedno iz nič ustvarijo ogromna premoženja.

 

To je proces, ki teče kljub nasprotovanju večine ljudi - lahko rečemo skoraj vseh. V liberalnejših državah še bolj drastično, deloma tudi zaradi zgodovine (dedovanja), v manj razvitih državah pa dodatno zaradi večjega izkoriščanja ljudi, spornih praks in korupcije. Kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, so se te razlike v premoženju močno povečale tudi v Sloveniji, čeprav verjetno skoraj najmanj med vsemi državami. 

 

To je torej stanje, s katerim se srečujemo danes povsod in verjetno ni odveč vprašanje - ali bi bilo lahko tudi drugače? Kakšne so možnosti za drugačno delitev ustvarjenega, za drugačna razmerja med ljudmi, kadar imamo v mislih premoženje? Nekaj razmislekov o tem bo predstavljeno v naslednjem nadaljevanju prihodnji teden ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341