Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi

Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo poglabljajo. Empirične raziskave kažejo, da je predvsem v liberalnejših državah pretežni del dodatno ustvarjenega bogastva v zadnjih desetletjih pristal v rokah ozkega kroga ljudi, večina prebivalstva pa pri tej rasti ni sodelovala. Podobni trendi so prisotni tudi v Sloveniji, čeprav pa bistveno manj izraziti, saj smo tako pa dohodkovni kot premoženjski neenakosti na samem vrhu teh lestvic v svetu oziroma imamo najnižje stopnje neenakosti.

 

13.05.2021 05:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   Slovenija   premoženje   plače   bogastvo   zaposleni   evti   finančne naložbe   kapital   davki

V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe.

Seveda imamo tudi zagovornike večjih razlik v dohodkih, ker so te razlike pač odraz različnih sposobnosti ljudi ter tudi stimulacija in nagrada za večjo sposobnost, prizadevnost, uspešnost - kar zagotovo ni sporno. Vseeno pa ob tem zelo težko zasledimo kakšno razmišljanje, ki takšne posebno enormno visoke razlike zagovarja. Zakaj se torej v svetu (in doma) srečujemo s situacijo, da ni nikogar, ki bi trdil, da so te velike razlike upravičene in nujne, na drugi pa so iz leta v leto višje? Gre res samo za tako močan "podtalni lobi" kapitala, ki takšno politiko zagovarja in jo tudi vodi in kateremu se uradne politike ne morejo upreti (in z njim po tihem sodelujejo)?

 

Nedvomno takšnim trendom v svetu botruje tudi moč kapitala, ki zagovarja in uveljavlja tezo, kako je za razvoj, za nova vlaganja nujna nizka obdavčitev kapitala in visokih prejemkov, čeprav na drugi strani empirični podatki kažejo, da se v zadnjih desetletjih kljub znižanju davčnih obremenitev stopnje gospodarske rasti konstantno znižujejo. Enako velja tudi glede pritiska na plačilo dela, kjer neorganiziranost delavske strani slabi njeno pogajalsko moč in krepi obseg delitve ustvarjene vrednosti v korist kapitala.

 

Ti trendi so v Sloveniji sicer precej manj izraziti, seveda pa se jim tudi ne moremo izogniti tako zaradi vpetosti v svetovni trg, pa tudi zaradi opisanih značilnosti delovanja ekonomije (kapitalizma). Poglejmo torej ta del še nekoliko podrobneje. Zanima nas, kako se potem opisana delitev ustvarjene vrednosti, za katero smo ugotovili, da bistveno drugačna niti ne bi mogla biti, odraža v povečevanju razlik v premoženju ljudi.

 

 

Kako nastaja presežno premoženje

 

V letu 2019 so zaposleni v Sloveniji na osnovi dela dobili okoli 13 milijard evrov neto dohodkov, donosov iz premoženja slovenskih lastnikov pa bi bilo v povprečju okoli 2 milijardi. Skupaj torej 15 milijard evrov k čemur bi lahko prišteli še 4 milijarde evrov izplačanih pokojnin. Donos na kapital za razliko od plačila dela dokaj niha, zato upoštevamo dolgoletni povprečni donos (v 2019 je bil sicer višji). Pri tem je pomembno upoštevati, da gre pri donosu na kapital pretežno za povečevanje premoženja (dobički, ki se odražajo povečanje vrednosti naložb, vrednosti premoženja lastnikov), medtem ko je čistih izplačil (dividend) bistveno manj, v povprečju kaka desetina.

 

Navedene skupne dohodke iz dela in kapitala smo poskušali razdeliti po posameznikih. Zgornjih tisoč lastnikov premoženja ima prihodke predvsem iz naslova povečevanja tega premoženja in dividend in to je tudi skupina z najvišjimi prihodki, ki precej presegajo tudi najvišje dohodke iz dela. Nato pa sledijo osebe z najvišjimi prejemki iz naslova dela, katerim pa smo dodali tudi sorazmerni del dohodkov iz premoženja (upoštevali smo realno predpostavko, da imajo bolje plačani posamezniki tudi več naložb v podjetniškem sektorju). Te ocene so sicer res okvirne (javno dostopnih podatkov ni na voljo), a zadoščajo za namen te analize.

 

Na spodnji sliki so torej prikazani povprečni mesečni neto dohodki po posameznikih razdeljenih v skupine, kot izhaja iz poročila o dohodnini plus tisoč največjih lastnikov naložb (ostali so zajeti med zaposlenimi). Modri del so dohodki iz dela, rdeči pa od kapitala, kjer najvišji dohodki na sliki niti niso razvidni. Pomembna pa je prekinjena črta, ki kaže neko oceno tistega dela dohodka, ki ga ljudje namenjajo ali porabijo za tekočo potrošnjo. Prejemki nad tem zneskom pa so finančni presežki, ki jih prejemniki dohodkov namenjajo za rezerve in/ali naložbe. Pretežno so to dohodki iz kapitala, sredstva, ki niti niso izplačana, temveč ostajajo v podjetjih in predstavljajo povečano vrednost premoženja. Deloma pa seveda tudi presežni dohodki nekaj tisoč najbolje plačanih posameznikov (modri del na prekinjeno črto), ki zaslužijo več kot porabijo in viške prav tako usmerjajo v naložbe.

 

 

 

 

Kaj te številke pomenijo? V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe. Govorimo seveda o povprečju, kjer posamezniki lahko trošijo več, a veliko je takšnih, ki potrošijo za tekoče potrebe manj in vse to se kopiči kot finančno premoženje, finančne rezerve. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da pretežni del presežnih dohodkov izvira iz kapitala, ki niti ni izplačan, temveč pomeni samo povečano vrednost premoženja, naložbe posameznega podjetnika. Če nekomu vrednost desetmilijonske naložbe v letu dni poraste za milijon, to seveda ni nek priliv (razen, kar si izplača ali proda), niti evidentiran dohodek - seveda pa se je njegovo premoženje za toliko povečalo in predstavlja tudi osnovo za novo rast.

 

V tem, v navedenih razlikah med potrošnjo in nastajanjem finančnih presežkov, je pravzaprav ključ generiranja neenakosti. Večina prebivalstva porabi približno toliko, kot zasluži - in na dolgi rok kakšnih večjih presežkov iz svojih dohodkov ne more niti ustvariti. Seveda nekateri varčujejo za potrebe večjih nakupov, za starost, a do pomembnejših presežkov ne prihaja. Posamezniki sicer lahko zaslužijo tudi dva ali trikrat več kot drugi, a praviloma to tudi potrošijo za bolj udobno življenje. Na drugem koncu pa imamo nekaj tisoč (deset, dvajset tisoč - odvisno, kje postavimo mejo) posameznikov, ki so na pred tem opisane načine prišli do večjih obsegov premoženja. Njihovi dohodki močno presegajo njihove tekoče potrebe in generirajo novo presežno premoženje, ki bo zopet ustvarjalo dodatne (presežne) dohodke in tako naprej.

 

 

Meja so trije tisočaki netto mesečno

 

Dejstvo je, da se dohodki pretežnega dela prebivalstva gibljejo v okvirih med tisoč in tri tisoč evrov neto mesečno in večji del razlik med kvaliteto življenja gledano samo s finančnega vidika izvira iz teh razmerij. Seveda imamo tudi nekaj tisoč oseb, kjer so dohodki pomembneje višji, kjer se kupujejo tudi dražji avtomobili, gradijo luksuzne hiše ali jahte, a pretežni del večine dohodkov najpremožnejših izvira iz povečevanja premoženja njihovih naložb in tam tudi ostaja. Nekdo, ki se mu premoženje v podjetju na leto poveča za milijon, dva ali več, tam tudi ostaja in to je generator nove rasti premoženja in seveda tudi njegove koncentracije. Visoki dohodki, enormni za običajnega človeka, v pretežni meri predstavljajo povečevanje premoženja tega ozkega kroga ljudi, ki teh dohodkov tudi za svoj bolj ali manj razkošni stil življenja niti ne potrebujejo.

 

Ker večine teh najvišjih dohodkov (predvsem iz porasta vrednosti premoženja) imetniki premoženja niti ne potrebujejo za tekoče življenje, se to premoženje samo še dodatno povečuje, prinaša nove dohodke, dodatno povečuje premoženje tega kroga in neenakost med ljudmi. In proces koncentracije premoženja se z leti in desetletji samo še povečuje. Tudi z vstopanjem novih podjetnikov, ki včasih dobesedno iz nič ustvarijo ogromna premoženja.

 

To je proces, ki teče kljub nasprotovanju večine ljudi - lahko rečemo skoraj vseh. V liberalnejših državah še bolj drastično, deloma tudi zaradi zgodovine (dedovanja), v manj razvitih državah pa dodatno zaradi večjega izkoriščanja ljudi, spornih praks in korupcije. Kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, so se te razlike v premoženju močno povečale tudi v Sloveniji, čeprav verjetno skoraj najmanj med vsemi državami. 

 

To je torej stanje, s katerim se srečujemo danes povsod in verjetno ni odveč vprašanje - ali bi bilo lahko tudi drugače? Kakšne so možnosti za drugačno delitev ustvarjenega, za drugačna razmerja med ljudmi, kadar imamo v mislih premoženje? Nekaj razmislekov o tem bo predstavljeno v naslednjem nadaljevanju prihodnji teden ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
2
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.093
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.692
04/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.989
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.545
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 902
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.331
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.040
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.001
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 525