Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi

Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo poglabljajo. Empirične raziskave kažejo, da je predvsem v liberalnejših državah pretežni del dodatno ustvarjenega bogastva v zadnjih desetletjih pristal v rokah ozkega kroga ljudi, večina prebivalstva pa pri tej rasti ni sodelovala. Podobni trendi so prisotni tudi v Sloveniji, čeprav pa bistveno manj izraziti, saj smo tako pa dohodkovni kot premoženjski neenakosti na samem vrhu teh lestvic v svetu oziroma imamo najnižje stopnje neenakosti.

 

13.05.2021 05:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   dohodki   Slovenija   premoženje   plače   bogastvo   zaposleni   evti   finančne naložbe   kapital   davki

V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe.

Seveda imamo tudi zagovornike večjih razlik v dohodkih, ker so te razlike pač odraz različnih sposobnosti ljudi ter tudi stimulacija in nagrada za večjo sposobnost, prizadevnost, uspešnost - kar zagotovo ni sporno. Vseeno pa ob tem zelo težko zasledimo kakšno razmišljanje, ki takšne posebno enormno visoke razlike zagovarja. Zakaj se torej v svetu (in doma) srečujemo s situacijo, da ni nikogar, ki bi trdil, da so te velike razlike upravičene in nujne, na drugi pa so iz leta v leto višje? Gre res samo za tako močan "podtalni lobi" kapitala, ki takšno politiko zagovarja in jo tudi vodi in kateremu se uradne politike ne morejo upreti (in z njim po tihem sodelujejo)?

 

Nedvomno takšnim trendom v svetu botruje tudi moč kapitala, ki zagovarja in uveljavlja tezo, kako je za razvoj, za nova vlaganja nujna nizka obdavčitev kapitala in visokih prejemkov, čeprav na drugi strani empirični podatki kažejo, da se v zadnjih desetletjih kljub znižanju davčnih obremenitev stopnje gospodarske rasti konstantno znižujejo. Enako velja tudi glede pritiska na plačilo dela, kjer neorganiziranost delavske strani slabi njeno pogajalsko moč in krepi obseg delitve ustvarjene vrednosti v korist kapitala.

 

Ti trendi so v Sloveniji sicer precej manj izraziti, seveda pa se jim tudi ne moremo izogniti tako zaradi vpetosti v svetovni trg, pa tudi zaradi opisanih značilnosti delovanja ekonomije (kapitalizma). Poglejmo torej ta del še nekoliko podrobneje. Zanima nas, kako se potem opisana delitev ustvarjene vrednosti, za katero smo ugotovili, da bistveno drugačna niti ne bi mogla biti, odraža v povečevanju razlik v premoženju ljudi.

 

 

Kako nastaja presežno premoženje

 

V letu 2019 so zaposleni v Sloveniji na osnovi dela dobili okoli 13 milijard evrov neto dohodkov, donosov iz premoženja slovenskih lastnikov pa bi bilo v povprečju okoli 2 milijardi. Skupaj torej 15 milijard evrov k čemur bi lahko prišteli še 4 milijarde evrov izplačanih pokojnin. Donos na kapital za razliko od plačila dela dokaj niha, zato upoštevamo dolgoletni povprečni donos (v 2019 je bil sicer višji). Pri tem je pomembno upoštevati, da gre pri donosu na kapital pretežno za povečevanje premoženja (dobički, ki se odražajo povečanje vrednosti naložb, vrednosti premoženja lastnikov), medtem ko je čistih izplačil (dividend) bistveno manj, v povprečju kaka desetina.

 

Navedene skupne dohodke iz dela in kapitala smo poskušali razdeliti po posameznikih. Zgornjih tisoč lastnikov premoženja ima prihodke predvsem iz naslova povečevanja tega premoženja in dividend in to je tudi skupina z najvišjimi prihodki, ki precej presegajo tudi najvišje dohodke iz dela. Nato pa sledijo osebe z najvišjimi prejemki iz naslova dela, katerim pa smo dodali tudi sorazmerni del dohodkov iz premoženja (upoštevali smo realno predpostavko, da imajo bolje plačani posamezniki tudi več naložb v podjetniškem sektorju). Te ocene so sicer res okvirne (javno dostopnih podatkov ni na voljo), a zadoščajo za namen te analize.

 

Na spodnji sliki so torej prikazani povprečni mesečni neto dohodki po posameznikih razdeljenih v skupine, kot izhaja iz poročila o dohodnini plus tisoč največjih lastnikov naložb (ostali so zajeti med zaposlenimi). Modri del so dohodki iz dela, rdeči pa od kapitala, kjer najvišji dohodki na sliki niti niso razvidni. Pomembna pa je prekinjena črta, ki kaže neko oceno tistega dela dohodka, ki ga ljudje namenjajo ali porabijo za tekočo potrošnjo. Prejemki nad tem zneskom pa so finančni presežki, ki jih prejemniki dohodkov namenjajo za rezerve in/ali naložbe. Pretežno so to dohodki iz kapitala, sredstva, ki niti niso izplačana, temveč ostajajo v podjetjih in predstavljajo povečano vrednost premoženja. Deloma pa seveda tudi presežni dohodki nekaj tisoč najbolje plačanih posameznikov (modri del na prekinjeno črto), ki zaslužijo več kot porabijo in viške prav tako usmerjajo v naložbe.

 

 

 

 

Kaj te številke pomenijo? V slovenskih razmerah lahko ocenimo, da mesečni dohodki nad tri, štiri, pet tisoč evrov v povprečju ostajajo nepotrošeni in se pri prejemnikih dohodkov kažejo kot presežna finančna sredstva, ki se vlagajo v razne finančne naložbe. Govorimo seveda o povprečju, kjer posamezniki lahko trošijo več, a veliko je takšnih, ki potrošijo za tekoče potrebe manj in vse to se kopiči kot finančno premoženje, finančne rezerve. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da pretežni del presežnih dohodkov izvira iz kapitala, ki niti ni izplačan, temveč pomeni samo povečano vrednost premoženja, naložbe posameznega podjetnika. Če nekomu vrednost desetmilijonske naložbe v letu dni poraste za milijon, to seveda ni nek priliv (razen, kar si izplača ali proda), niti evidentiran dohodek - seveda pa se je njegovo premoženje za toliko povečalo in predstavlja tudi osnovo za novo rast.

 

V tem, v navedenih razlikah med potrošnjo in nastajanjem finančnih presežkov, je pravzaprav ključ generiranja neenakosti. Večina prebivalstva porabi približno toliko, kot zasluži - in na dolgi rok kakšnih večjih presežkov iz svojih dohodkov ne more niti ustvariti. Seveda nekateri varčujejo za potrebe večjih nakupov, za starost, a do pomembnejših presežkov ne prihaja. Posamezniki sicer lahko zaslužijo tudi dva ali trikrat več kot drugi, a praviloma to tudi potrošijo za bolj udobno življenje. Na drugem koncu pa imamo nekaj tisoč (deset, dvajset tisoč - odvisno, kje postavimo mejo) posameznikov, ki so na pred tem opisane načine prišli do večjih obsegov premoženja. Njihovi dohodki močno presegajo njihove tekoče potrebe in generirajo novo presežno premoženje, ki bo zopet ustvarjalo dodatne (presežne) dohodke in tako naprej.

 

 

Meja so trije tisočaki netto mesečno

 

Dejstvo je, da se dohodki pretežnega dela prebivalstva gibljejo v okvirih med tisoč in tri tisoč evrov neto mesečno in večji del razlik med kvaliteto življenja gledano samo s finančnega vidika izvira iz teh razmerij. Seveda imamo tudi nekaj tisoč oseb, kjer so dohodki pomembneje višji, kjer se kupujejo tudi dražji avtomobili, gradijo luksuzne hiše ali jahte, a pretežni del večine dohodkov najpremožnejših izvira iz povečevanja premoženja njihovih naložb in tam tudi ostaja. Nekdo, ki se mu premoženje v podjetju na leto poveča za milijon, dva ali več, tam tudi ostaja in to je generator nove rasti premoženja in seveda tudi njegove koncentracije. Visoki dohodki, enormni za običajnega človeka, v pretežni meri predstavljajo povečevanje premoženja tega ozkega kroga ljudi, ki teh dohodkov tudi za svoj bolj ali manj razkošni stil življenja niti ne potrebujejo.

 

Ker večine teh najvišjih dohodkov (predvsem iz porasta vrednosti premoženja) imetniki premoženja niti ne potrebujejo za tekoče življenje, se to premoženje samo še dodatno povečuje, prinaša nove dohodke, dodatno povečuje premoženje tega kroga in neenakost med ljudmi. In proces koncentracije premoženja se z leti in desetletji samo še povečuje. Tudi z vstopanjem novih podjetnikov, ki včasih dobesedno iz nič ustvarijo ogromna premoženja.

 

To je proces, ki teče kljub nasprotovanju večine ljudi - lahko rečemo skoraj vseh. V liberalnejših državah še bolj drastično, deloma tudi zaradi zgodovine (dedovanja), v manj razvitih državah pa dodatno zaradi večjega izkoriščanja ljudi, spornih praks in korupcije. Kot je bilo prikazano s konkretnimi številkami, so se te razlike v premoženju močno povečale tudi v Sloveniji, čeprav verjetno skoraj najmanj med vsemi državami. 

 

To je torej stanje, s katerim se srečujemo danes povsod in verjetno ni odveč vprašanje - ali bi bilo lahko tudi drugače? Kakšne so možnosti za drugačno delitev ustvarjenega, za drugačna razmerja med ljudmi, kadar imamo v mislih premoženje? Nekaj razmislekov o tem bo predstavljeno v naslednjem nadaljevanju prihodnji teden ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.580
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.890
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.293
05/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 817
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 735
07/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 509
08/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.506
09/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 697
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581