Komentar

Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2

V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. Pravzaprav so mi zgradili v zadnjem desetletju kar dve, tako da sem bil vsaj tretjino svojega časa soočen z inženirsko logiko gradnje dveh nebotičnikov. Seveda mi ne pade na pamet, da bi ju kritično premišljeval, za to so poklicani drugi. V današnjem komentarju želim reflektirati konstruktivitične arhitekte, ki jih obožujem, v povezavi z Beneškim arhitekturnim bienalom, ki bo odprt naslednji teden. Bienale se predstavlja znotraj izjemnih virusnih pogojev in na poseben način. Navkljub vsemu je to dejstvo, da bo odprt, nadvse odlična novica. Komaj čakam, da napišem poročilo o njem. Od nekdaj me privlači arhitekturna vertikala.

16.05.2021 05:40
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   arhitektura   Sovjetska zveza   New York   kapitalizem   Ljubljana   nebotičnik

Si lahko predstavljajte, da je bil ljubljanski nebotičnik v času gradnje najvišja zgradba v Evropi?

Takšna je pač logika otroka iz province. Na Reki sem se navduševal nad štirinajstnadstropno stolpnico. Zelo podobnen nebotičnik sem kasneje videl v Trstu. Šlo je za delo istega avtorja. Pred obema stolpnicama sem stal in štel nadstropja. Tlorisne omejitve Manhattna so izoblikovale potrebo po stolpnicah, varčevale so s prostorom, istočasno pa so bile iluzionsitične scenografije kapitalističnega uspeha. Tako je bilo tudi na Reki in v Trstu. Ekonomske aktivnosti obeh pristaniških mest so pred drugo svetovno vojno proizvedle potrebo po njih.

 

Obožujem New York. Pogrešam New York, čeprav ga prebivalci še vedno zapuščajo navkljub precepljenosti. Te dni so maske celo odložili. Ko sem se kot mladostnik prvič sprehajal po njegovih avenijah, sem doživljal stolpnice kot XX. stoletje samo po sebi. Staro mesto New York je preprosto duh sveta. To ni nova arhitektura mesta, to je nova arhitektura civilizacije XX. in XXI. stoletja. Verjetno bo tako tudi v XXII. in XXIII. stoletju. Res pa je, da se po vsakem kapitalskem divjanju in krizi naredi v arhitekturi odmik od  kapitalskega realizma. Prav imate: nuja spreminja mesto, ne pa idealizem. 

 

Današnji komentar bosta intonirali - mimo kapitala in pohlepa - utopija in arhitekturna projekcija. Sam sem usmerjen v idealistično projekcijo arhitekturnega zanosa, v geometrične umetniške strukture. Več, ko je aktivne geometrije, več je mišljenja. Mesto je predvsem koncentracija interakativno povezanih človeških možganov. 

 

Neplačan oglas: Berite knjige založbe Maska! Najnovejša knjiga, ki je prišla te dni v knjigarne, je Kapitalistični realizem, delo avtorja Marka Fischerja. Knjigo sta prevedli Pika Golob in Nina Hlebec

 

Urbane ambicije in globalni premiki ekonomije so najbolj vidni v vertikalizaciji mest. Evropska mesta so se pol stoletja upirala ideji stoplnic, upirala so se amerikanizaciji. Si lahko predstavljajte, da je bil ljubljanski nebotičnik v času gradnje najvišja zgradba v Evropi? Evropski metropolisi se šele zadnja desetletja selijo v višino. Menim, da bi na ravni arhitekture stolpnic morala delovati ostra arhitekturna kritika in to že v fazi načrtovanja projektov, kakor tudi po končani gradnji. Nič takšnega ne zaznavam v Evropi. Res pa je, da se pobesnele stolpnice gradijo, ko popustijo gradbeni predpisi. Njihova načrtovana lepota v resnici zaživi, ko se forme uravnotežijo s superenergično učinkovitostjo. V obeh primerih delujejo eksperimentalno, anarhično, raznorodno, ko pa se stolpnice seštejejo, delujejo skladno kot alpski vršaci. Iz logike gradnje stolpnic se lahko natančno predvidi polom kapitalistične ekonomije, pravijo teoretiki ekonomskih procesov.

 

Ideologija komunizma je bila že vnaprej utopična polomija, ki je proizvedla umetniška remek dela civilizacije. Širok razpon konstruktivistične arhitekture je projektiral genialne strukture. Večina ni bila nikoli zgrajena. Ravno stolpnice so tiste, ki dodeljujejo modernizmu civilizacijske formativne oblike. Tudi zato je bil zelo pomemben komunistični utopizem, ki mu ni uspelo zgraditi avtentične javne arhitekture. Oziroma je le delno uspel z urbanizmom in javnim prometom – z metrojem. Konstruktivisti pravijo: Oblika je izum, ne kult. Arhitekt ima v rokah samo eno orožje - obliko. Arhitektura je oblika umetnosti, ki se razstavlja ob prometni infrastrukturi.

 

Dejstvi: Ne boste verjeli, da so Sovjeti v najtežjih pogojih preživetja ohranjali arhitekturne natečaje. Ravno prek njih so lahko projektirali optimalne in idealizirane strukture. Danes že vemo, da so ravo te imele daljnosežne učinke. Na drugi strani pa komunistični komisarji niso prenašali, v razpravljanju o razvoju družbe, besede - utopija.

 

Konstruktivisti Ivan Ilič Leonidov, Vladimir Fjodorovič Krinski in Georgij Tikhonovič Krutkov so moja obsesija. Konstantin Stepanovič Melnikov, brata Vesin in Lazar Markovič Hidekel pa konstruktivistična klasika in hkrati moj najožji izbor občudovanja. 

 

Predstavil vam bom tri sovjetske konstruktivitsične strukture. Čisto vsi arhitekti so svoje napore razumeli kot revolucionarni boj proti kulturni zaostalosti. Želeli so preobrazbi ruralni svet v pozitivni total s pomočjo amerikanizacije.

 

Prva struktura - Vladimir Fjodorovič Krinski: (VkhUTEMAS, umetniško-tehnična šola) Hitropotezna primerjava. Iz utopizma v kapitalizem. Primerjajte med seboj projekcijo arhitekta Vladimirja Fjodoroviča Krinskega in Franka Garya. Že en sam pogled razkrije prehod iz konstruktivistično-ploskovne vizije iz leta 1919 v dekonstruktivistično logiko koncertne dvorane Walta Disneya iz leta 2003 v Los Angelesu. Krinski je s svojo formativnostjo zaznamoval vsa prihajajoča arhitekturna obdobja. Medtem, ko je oblikoval svojo prvo konstruktivistično stolpnico, je zapisal: V arhitekturi je gradbeništvo neizogibno, je mehanska osnova za kompozicijo. Konstrukcija pa pomeni gibanje sile v smeri ideje, ki je shematsko izražena s črtami.

 

Druga struktura - Ivan Ilič Leonidov: osredotočil se bom na njegovo arhitekturo iz leta 1927, Leninov inštitut za knjižničarstvo. Usmeril se bom na njegove oblike, izhajajoče iz planetarne mehanike. Iz vertikalne tehno-komunikacijske ter informacijske konstruktivnosti. Oblikoval je znanstveno in kuturno središče Sovjetske zveze, znanstveni kondenzator, izhajajoč iz bazičnega objekta kulture - knjige. Osrednja naloga novega središča naj bi bila tehnološka maksimalizacija, namenjena razvoju sodobnega življenja Sovjetov. Lokacija pa Leninski griči, ki naj bi omogočila gradnjo popolnoma novega znanstvenega mesta. Centralni prostor naj bi bila monumetalna knjižnica za petnajst miljonov knjig s čitalnico za 1000 obiskovalcev. V arhitekturni školjki naj bi bil avditorij za 4000 ljudi. Poleg tega pa naj bi bilo v volumnu krogle zgrajeno znanstveno gledališče za predstavitve najnovejših znanstvenih odkritij. Krogla je bila projektirana tako, kot da bo ravnokar poletela. V njej naj bi bil tudi planetarij. Sredi izčiščene arhitekture naj bi se dvigovala prazna pravokotna stolpnica. Knjižnica naj bi imela organizirano mehaniko za prehajanje knjig od shrambe do bralca. Potekala naj bi popolnoma avtomatizirano, tako po vertikali kot horizontali. V njeni strukturi je pomembna prisotnost jeklenih pletenk, ki imajo dvojno nalogo. Na eni strani vpenjajo arhitekturne elemente in z njimi dosegajo posebne vrste eleganco, na drugi strani pa so to delujoče radijske antene. Komunikacija med raziskovalnimi inštituti naj bi potekala s telefoni in radijskimi postajami. Prometno komunikacijo s središčem Moskve in z moskovskim letališčem pa je Leonidov načrtoval z aerotramvajem.

 

Opomin odločevalcem: Zločin je v času obstoja helikopterskega kapitala ne zgraditi NUK2!

 

Tretja struktura - Georgij Tihonovič Krutkov: Leteče mesto - Kozmograd (mogoče je bolj smiseln prevod Lebdeče mesto) iz leta 1928 je izjemen korak usmerjen k utopični vertikalizaciji. Je ideja-spomenik, posvečena revolucionarnemu upanju. Na predstavitevnem načrtu vidimo na črni podlagi vizualizirano arhitekturno strukturo, ki je usmerjena navzdol proti planetu. Njene bivalne enote so vpete v obroče, postavljene so v nadstropjih nad kinetizirano industrijsko cono. Kako je lebdeče mesto vpeto na planet, iz načrtov ni razvidno, niti to kako se arhitektura upira gravitaciji. V lebdeči arhitekturni vertikalizaciji gledamo ritmično rotirajoče mesto. 

 

Konstruktivistične projekte danes razumemo kot arhitekturo funkcionalnih izpeljav, predvem pa kot spomenike, posvečene utopiji, kulturni komisarji pa so jih razumeli kot priročnike radikalizma, ki ga je potrebno kategorično zavrniti. Konstruktivisti so z njimi želeli vzpostaviti prostore za nove obrede znanstveno urbanega sveta. Komunisti so jim očitali utopizem. Naj za konec ponovim: Oblika je izum, ne pa kult!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.559
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.072
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 465