Komentar

30-obletnica Slovenije: O slepih intelektualcih

Prijatelj Dejan Steinbuch me je prijazno povabil, da napišem refleksijo ob obletnici naše države. Z Dejanom deliva mnoge misli in zelo rad bi mu ustregel, a se ne morem znebiti občutka, da sem o naši razklani družbi povedal že toliko in tolikokrat, da lahko zaenkrat kaj dodam le skozi fikcijo. Odločil sem se za poglavje iz romana Slepec, ki sem ga objavil že konec leta 2019, a ni danes nič manj aktualen kot ob izidu. Morali se bomo začeti iskreno smejati na svoj račun, če želimo nekoč le zlesti iz jame, ki smo si jo sami skopali.

21.05.2021 23:00
Piše: Mitja Čander
Ključne besede:   Mitja Čander   Slepec   roman   slepi in slabovidni   Slovenija   30let

Krohotali smo se kot norci. Slepci sploh niso tako napačni. Bilo mi je kar malo nerodno, da nisem tega dojel že prej.

Čeprav sem bil po avtomatizmu iz minulih časov član Zveze slepih in slabovidnih tako rekoč že od rojstva, sem se šele zdaj prvič znašel na njenem sedežu. V stari vili je tenko piskalo, dovolj zoprno, da sem si zamašil ušesa in obstal pri vratih. Na srečo se je kmalu pojavila uslužbenka, izklopila neprijeten zvok in mi pomagala do sobe v prvem nadstropju, v kateri so zasedali slepi intelektualci.

 

Dobrodošel na domačem terenu! me je bučno pozdravil njihov predsednik.

 

Ob vljudnostnih rokovanjih ni bilo nobenega opletanja po zraku, ki sem ga kot vsi navadni ljudje pričakoval od slepcev. Besede in kretnje, vse natančno ob pravem trenutku. Okrog dolge ovalne mize je sedela čisto vsakdanja druščina moških in nekaj žensk. Tu in tam je imel kdo temna očala, ob steno je bilo prislonjenih nekaj belih palic.

 

Predsedniku slepih intelektualcev se ni z začetkom formalnega dela srečanja nikamor mudilo. Prešerno je razlagal pripetljaj izpred nekaj dni, ko je s kolesom skoraj povozil mamico z vozičkom. V šoku od strahu ga je nadrla, ali je slep ali kaj. Res je, mlada dama, slep sem, ji je odgovoril prekaljeni kolesar in tu, med svojimi, požel navdušenje, pa tudi kolegovo zbadljivko, češ, manj procentov imam od tebe, pa ne poškodujem nobene srnice. Kmalu sem dojel, da kolesarijo vsi navzoči razen tistih s temnimi očali in belimi palicami, pa še za te ne bi dal roke v ogenj. Sam nisem niti pomislil, da bi se na kolesu podal v prometni kaos. Kolo sem vozil le kot otrok. Moja kolesarska kariera se je končala ob koncu osnovne šole, in sicer s krvavim padcem na eni od predmestnih ulic. Mama je kričala, ali se nameravam ubiti, oče pa mi je medtem bicikel nekam skril. Vse je bilo pravzaprav odločeno že v četrtem razredu, ko sem uspešno opravil pisni del kolesarskega izpita, k opravljanju praktičnega pa me ne starši ne učitelji niso pustili.

 

Bučanje glasov v veliki sejni sobi Zveze slepih in slabovidnih je obetalo veselo nadaljevanje. Že sem pomislil, da bo to vse, sproščen klepet namesto mojega ekspozeja, ko je predsednik nenadoma vse skupaj presekal in začel z uradnim programom:

 

Dragi slepci, ura bo cajt! Zbrali smo se, da slišimo nekaj modrih misli o slovenski kulturi, o njenem pomenu za naš tukaj in zdaj. V veliko čast mi je, da lahko med nami pozdravim izjemnega kolega, dolgoletnega urednika, ki celotni družbi dokazuje, kako lahko tudi slepci daleč pridemo! Da prepevamo kot slavčki, to vedo vsi, da zmoremo preglodati tudi kupe knjig, ej, dragi moji, to je pa že drug špas! 

 

Marsikdo se je zares začudil, ko sem mu razkril, da se ob tako slabem vidu poklicno ukvarjam s knjigami. V resnici je bila moja odločitev precej logična. Če bi kot vsi drugi otroci veliko časa presedel pred televizijskim zaslonom, verjetno ne bi nikoli postal knjižni molj. Televizijo gledamo iz primerne razdalje, sta mi dopovedovala starša, televizija namreč seva, kar je za oči še posebno nevarno. Predstavljal sem si, da skoraj tako kot atomska bomba. Moja težava je bila, da iz primerne razdalje nisem videl ničesar oziroma skoraj ničesar, videl sem le prelivanje barv in spremembe svetlobe, televizijo sem večinoma lahko le poslušal. Zato se je še najbolj obnesla pri poročilih, pri športu že precej manj, risanke pa so bile resna frustracija. Tu in tam sem smuknil bližje, da bi videl kakšen gol – oče tega v trenutkih evforije sploh ni opazil – ali palčka Smuka, kako se ob slovesu potopi v ribnik za devetimi gorami. Če sem se pred televizorjem zadržal za hip predolgo, sem jih kmalu slišal in se takoj ponižno umaknil za nevidno črto. Vse je bilo videti precej brezupno, potem pa mi je nekega dne stari oče dovolil, da sem si celotno tekmo ogledal od blizu, s kakih dvajsetih in ob napetih trenutkih še manj centimetrov. Gledal sem z desne, saj imam kolikor toliko uporabno le levo oko, stari oče pa po diagonali z leve, kjer mu moja glava ni preveč zastirala slike. Stara mama je najino zaroto kmalu odkrila, a je zmagal argument starega očeta, da je to črno-bela televizija in da zato gotovo manj seva, sploh pa da je to specialna tekma, ker skače božanski Matti Nykänen. Obljubil sem, da se bom med odmorom umaknil s stolom nazaj, in to je bilo dovolj za prvič. Odtlej sem v njuni hiši gledal od blizu vse usodne tekme od nogometa, košarke in smučanja do atletike in boksa. Babica in dedek sta imela v nasprotju s starim očetom in staro mamo že barvno televizijo, zato je bilo gledanje od blizu v njuni dnevni sobi dlje časa strogo prepovedano. Kljub temu je babica sčasoma dovolila polurni paket risank o Tomu in Jerryju na avstrijski televiziji, tako kot mi je še pred vstopom v šolo vsak dan okrog druge ure oddelila košček čokolade, ne preveč ne premalo, a zato bolj zanesljivo od česarkoli v mojem življenju. Starša sta sčasoma le zaslutila prevaro, a smo se vsi še dolgo pretvarjali, da se ne dogaja nič posebnega.

 

Šele v srednji šoli sem, kadar se mi je zahotelo, tudi doma gledal televizijo čisto od blizu. Sam se uničuješ, sta mi ob takih priložnostih očitala starša, že tako nemočna ob mojih pubertetniških izpadih. Takrat sem bil sicer že zasvojen s knjigami in pogosto sem bral tudi pozno v noč. Ne muči se vendar, mi je pridigal oče. Tu in tam mi je celo ugasnil luč, da bi me zaščitil pred umetno svetlobo, a me to ni ustavilo. Uporabil sem baterijo in bral pod odejo ali pa sem prižgal medlo lučko ob postelji, ki jo je bilo skozi okno nad vrati od zunaj težje opaziti. Poti nazaj ni bilo več. Moja usoda strastnega bralca je bila zapečatena.

 

Odkašljal sem se in s pogledom obkrožil omizje. Ob takih priložnostih sem vedno govoril isto.

 

Slovenci, sem začel, do pred kratkim nismo imeli lastne države, torej nismo imeli lastne vojske, denarja, diplomacije, nogometne reprezentance, pač vsega tistega, kar gre skupaj z lastno državo. V takih okoliščinah je državotvorno vlogo prevzela kultura. Ko je šlo za naš narod, je šlo za kulturo, sploh tisto, povezano z našim edinstvenim jezikom. Če nas bo Bog sodil pravično, smo domnevali, nas bo sodil po naših pesnikih, ki stojijo ob boku največjim, Prešeren je naš Dante, naš Petrarca, naš Puškin! Slavili smo mrtve pesnike, živi pa so nam šli večinoma na živce, saj so veliko pili in tečnarili. Ko je prišla slovenska država, smo lahko pesnike, poezijo in umetnost sploh odkrito zasovražili, to spakovanje zapitih norcev, ki mislijo, da so nekaj več … Zdaj imamo vse, kar imajo veliki. Kulture sicer zaradi spodobnosti nismo ukinili, celo praznik smo ji namenili, a splošna pamet dobro ve, da je vse skupaj brezveze in da gre le za reševanje socialnih problemov … 

 

Si pa oster, me je prekinil predsednik.

 

Mogoče karikiram, vsem res ni vseeno … nekateri le razumejo, da brez kulture ni …

 

Razumemo, razumemo … Bo pa držalo, da ga umetnjakarji fajn serjemo! se je zakrohotal.

 

Obnovil je spomine na mlada leta, ko je študiral slikarstvo, a je zaradi pešajočega vida vse skupaj počasi opuščal in se raje zapijal po beznicah okrog akademije. Nekoč so pili do jutra celo z vélikim pesnikom, ki takrat seveda še ni bil véliki pesnik … kdo bi si mislil, da kdaj bo, čeprav je obetal … a kdo ni obetal … Skočil sem mu v besedo in se izprsil, da sem s tem klasikom le nekaj mesecev pred njegovo smrtjo tudi jaz živalsko pil, potem pa važno dodal:

 

Zaupal mi je, kdo mu je pred leti kavsal eno od žena na nekem dalmatinskem otoku, medtem ko je on prijetno pijan dremal po kosilu. Ni minilo dva meseca od njegove smrti in ta človek me je povabil na simpozij o klasikovi poeziji … 

 

Krohotali smo se kot norci. Slepci sploh niso tako napačni. Bilo mi je kar malo nerodno, da nisem tega dojel že prej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
6
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.612
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.899
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.208
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.298
05/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 663
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 819
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 738
08/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.513
09/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 708
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581